Skoči na vsebino

DELOVNA PODROČJA

Celostno skrb za arhivsko gradivo delimo na tisto pred prevzemom v arhivsko ustanovo, imenujemo jo izvajanje zunanje službe, in na ono po njem. Čim bolj se ukvarjamo z gradivom in njegovimi ustvarjalci »na terenu«, lažje nam je delo potem. Strokovno nadziramo in vrednotimo dokumentarno gradivo zavezancev, ki so vpisani v Registru ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva, in sodelujemo s potencialnimi lastniki zasebnega arhivskega gradiva. Izdajamo pisna strokovna navodila za odbiranje arhivskega gradiva iz dokumentarnega ter ga nato popisanega in tehnično urejenega v zakonsko določenem roku prevzemamo. Pri tem v skladu z zakonodajo ščitimo vse vrste tajnosti in varovanih osebnih podatkov, v zasebnem arhivskem gradivu tudi tiste sklope gradiva, ki jih določi izročitelj. 
Z obveznimi strokovnimi usposabljanji posredujemo številna znanja delavcem, ki upravljajo z dokumentarnim gradivom pri ustvarjalcih, in tistim, ki imajo opravka z elektronskim gradivom, da lahko potem izpeljemo čim bolj varen prenos arhivskega gradiva v arhiv. Kažemo jim izboljšave pisarniškega poslovanja, jim predstavimo merila za vrednotenje gradiva in določitev rokov hranjenja. Povemo jim, kako popisati in pripraviti arhivsko gradivo za predajo. Predstavimo jim varstvo gradiva v digitalni obliki, njegov zajem, pretvorbo in pravno veljavno dolgoročno hrambo. In navsezadnje, ker je klasičnih papirnih dokumentov še zmeraj največ, opozorimo na njegove tipične poškodbe, kako jih preprečimo ali vsaj zmanjšamo ter se izognemo izgubi in dokončnem uničenju.

 

Prevzeto arhivsko gradivo, bodisi zaradi njegove pomembnosti, starosti in redkosti, pa tudi zaradi materialne ogroženosti, strokovno obdelamo bolj podrobno. Po mednarodnih standardih uredimo, popišemo in izdelamo pripomočke za uporabo v obliki arhivskega popisa, inventarja ali vodnika. Tovrstno delo od arhivista zahteva dobro poznavanje gradiva, zlasti pa razumevanje konteksta, v katerem je nastalo. Če je le ohranjena, se upošteva prvotna ustvarjalčeva ureditev oziroma razvrstitev gradiva, sicer pa se oblikuje na podlagi funkcij in nalog, ki jih je ustvarjalec gradiva opravljal. Pri obdelovanju starejšega gradiva potrebujemo arhivisti dodatna strokovna znanja s področja paleografije, diplomatike in kronologije; ta znanja delimo tudi na različnih tečajih in delavnicah.

Kar najhitreje želimo omogočiti uporabo arhivskega gradiva čim širšemu krogu uporabnikov. Dajanje arhivskega gradiva v uporabo v arhivski čitalnici, izdajanje reprodukcij gradiva in potrdil na podlagi dokumentov predstavlja naš vsakdan. 
Pomembno je posredovanje kulturnih vrednot v zvezi z arhivskim gradivom bodisi posameznim osnovnošolskim, srednješolskim in drugim skupinam ter posameznikom ali pa z organizacijo lastnih in gostujočih razstav ter raznovrstnih predavanj in projekcij filmov. 
Raziskovalna dejavnost v obliki sodelovanj pri raziskovalnih projektih na področju arhivistike, zgodovine in drugih ved ter objava strokovnih člankov in razprav je neločljivo povezana s strokovnim delom Arhiva Republike Slovenije. Arhiv je doslej izdal tudi okrog 200 publikacij z vseh področij svojega dela.

 

Skrb za poškodovano arhivsko gradivo je od leta 1980 z ustanovitvijo restavratorske delavnice, današnjega Centra za konserviranje in restavriranje, na visoki strokovni ravni. 
Arhiv od leta 1968 posebej skrbi tudi za slovensko filmsko dediščino. Postopoma je oblikoval posebno organizacijsko enoto – Slovenski filmski arhiv, ki se v celoti posveča njenemu varstvu.

 

Veliko pozornosti namenjamo skrbi za elektronsko arhivsko gradivo. V naslednjih letih bomo nadgrajevali slovenski javni elektronski arhiv. V sodelovanju z Ministrstvom za javno upravo in vsemi slovenskimi javnimi arhivi vzpostavljamo kompleksno okolje, namenjeno elektronskemu arhiviranju. Le-to vključuje postopke prevzemanja elektronskega gradiva v pristojne arhive in njegovo strokovno obdelavo, pa tudi učinkovito upravljanje in uporabo ter dolgoročno hrambo.
Ta dela predstavljajo pomembno dopolnilo dosedanje skrbi za arhivsko kulturno dediščino, ki jo izvaja slovenska arhivska javna služba. S tem vstopamo v dobo elektronskih dokumentov, ki v marsičem spreminjajo ravnanje s pisno kulturno dediščino.

 

Poleg omenjenih del Arhiv Republike Slovenije vodi in usklajuje metode in postopke varstva arhivskega gradiva v državi ter vodi nekaj temeljnih evidenc: zbirno evidenco javnega arhivskega gradiva v državi, evidenco arhivskega gradiva v tujini, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence, ter evidenco javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk na ravni države.