Skoči na vsebino

ARHIVALIJA MESECA (JULIJ 2012)

 

Rojstna matična knjiga merije Medvode za leto 1812

 

Original, 32 cm x 22 cm, 24 strani.

 

Signatura: SI AS 1067, Zbirka matičnih knjig.

 

 

Matične knjige so javne listine, ki dokazujejo rojstvo, poroko in smrt. Obvezno vodenje krstnih in poročnih matičnih knjig je predpisal tridentinski koncil (1545–1563), ponekod pa so jih vodili vsaj že v 15. stoletju; najstarejše matice obstajajo pri nas za Piran (1458) in Izolo (1506). V času reformacije in boja proti »nevernikom« so matične knjige pridobile na pomenu, saj so izkazovale pripadnost (»pravi«) veri. Mrliške matice je zapovedal šele Rimski obrednik iz leta 1614. Danes matične knjige ne dokazujejo le določeno osebno stanje posameznika, temveč so tudi pomemben in nepogrešljiv vir za zgodovinske in demografske raziskave, za preučevanje osebnih in ledinskih imen, poklicev in podobno.

 

Vodenje matičnih knjig je bilo dolga stoletja domena cerkve. Šele cesar Jožef II. je korenito posegel v to področje in s patentom 20. februarja 1784 predpisal vodenje matic s strani države. Še vedno so podatke vpisovali župniki, vendar so se morali pri tem držati navodil države. V ta namen je država izdala tiskane obrazce, ki so jih nato zvezali v knjige.

 

Letos mineva 200 let od uvedbe prvih civilnih matic na slovenskem ozemlju. Uvedli so jih Francozi v času Ilirskih provinc. Z odlokom 10. avgusta 1812 so vpeljali izključno državno vodenje matičnih knjig, izdali posebne obrazce in navodila za vodenje matic. Od župnikov je tako vodenje matičnih knjig prešlo pod župane in njihove uradnike. Nova navodila so sicer veljala že od 1. septembra 1812, vendar je večina občin začela voditi matice šele januarja 1813. Dejstva so vpisovali na kolkovane liste, ki so jih nato zvezali v zvezke. Vodili so jih v dvojnikih, jih na koncu leta zaključili in en izvod spravili v občinski arhiv, drugega pa poslali na sodišče prve stopnje. V Zbirki matičnih knjig je v Arhivu RS ohranjenih 81 rojstnih, poročnih, mrliških in oklicnih knjig za 17 francoskih občin za obdobje 1812–1814.

 

Merija (občina) Medvode je začela voditi civilne matične knjige med prvimi, saj se tekoči vpisi pojavijo že septembra 1812. Rojstva od januarja do avgusta so bila prepisana iz cerkvenih matic župnij Sora, Preska in Sv. Katarina. Matično knjigo sestavlja 12 listov, od katerih je prvih šest (prepisi do konca avgusta) kolkovanih s 75 centimi.

 

Leta 1812 se je v Medvodah z okolico rodilo 82 otrok, med njimi 36 dečkov in 45 deklic, eden od vpisov pa ni bil prepisan iz cerkvenih matic. V juliju se rodilo 7 otrok (4 deklice in 3 dečki), in sicer po eden v Medvodah, Zbiljah, Sori, Studenčicah, Žejah, Goričanah in Zgornji Senici. Rojstva so vpisana v opisni obliki v nemškem jeziku; z besedami so napisane tudi številke. Do konca avgusta so zapisi skromni, saj vsebujejo le dan krsta, ime krščenca, imena staršev, očetov poklic, prebivališče, ime župnika, ki je otroka krstil, in imena ter poklic botrov. Od septembra se vpisi obogatijo – poleg zgoraj naštetega najdemo še podatke o starosti staršev in prič, dan in uro rojstva ter prebivališča prič. V primeru, da prijavitelj rojstva ali priče niso znali pisati, je listino tudi v njihovem imenu podpisal uradnik, ki je rojstvo vpisal.

 

Besedilo (prevod) prvega zapisa v juliju 1812: Drugega julija osemnajsto dvanajst je bila Marija, zakonsko rojena hči Jožefa Dolinarja, gostača, in njegove žene Uršule, rojene Palenka, od gospoda Matevža Megušerja, župnika pri farni cerkvi v Preski, krščena v prisotnosti botrov Mihaela Kavčiča, hlapca, in Helene Kavčič.

 

Besedilo (prevod) prvega zapisa v septembru 1812: V letu osemnajsto dvanajstega četrtega dne meseca septembra ob deveti uri zjutraj se je pred mano, adjunktom Janezom Jarcem, uradnikom osebja na občini Medvode, v departmaju in okraju Ljubljana, pojavil Rožnik Lovrenc, star trideset let, poljedelec iz Goričan, stanujoč na hišni številki pet, kateri mi je pokazal otroka moškega spola, ki je bil rojen od njega, prijavitelja, in od petindvajsetletne Jereb Marije, njegove žene, tretjega dne meseca septembra ob enajsti uri zvečer, ter mi izjavil, da želi tega otroka poimenovati Janez.

Potem ko so bile dane potrebne izjave v prisotnosti prve priče, Kopača Janeza, starega štirideset let, poljedelca v Goričanah, stanujočega na hišni številki dvanajst, in druge priče, Petelinkarja Andreja, starega štirideset let, poljedelca v Goričanah, stanujočega na hišni številki devetnajst, sem izdelal pričujočo listino, jo prijavitelju in pričam prebral, in jo, ker so nevešči pisanja, sam podpisal v dvojnih protokolih na zgornji dan, mesec in leto. Janez Jarc, l. r.

 

 

Literatura:

- Radovanovič, Sašo: Življenje skozi najstarejše matične knjige. Maribor: Pokrajinski muzej, 1996.

- Umek, Ema: Cerkvene matične knjige. V: Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, knjiga I. Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije, 1972, str. XVII–LXXIII.

- Umek, Ema: Civilne matične knjige. V: Vodnik po matičnih knjigah za območje SR Slovenije, knjiga III. Ljubljana: Skupnost arhivov Slovenije, 1974, str. VII–XLIV.

 

 

Vanja Pfajfar