Skoči na vsebino

ARHIVALIJA MESECA (JUNIJ 2017)

 

70 let od začetka gradnje hidroelektrarne Medvode

 

Junij 1953

Original, papir, 9 strani (SI AS 1213)

 

Signatura: SI AS 1213, Republiški sekretariat za gospodarstvo Socialistične republike Slovenije, šk. 95, p. e. 288

 

V letošnjem letu mineva 70 let od začetka gradnje hidroelektrarne Medvode. Njena izgradnja je, poleg proizvodnje električne energije, vplivala tudi na podobo krajine, saj je z zajezitvijo reke Save nastalo Zbiljsko jezero. Zato je arhivalija meseca junija namenjena prav dokumentom, ki pričajo o gradnji medvoške hidroelektrarne.

 

Reka Sava je bila za ljudi pomembna že pred industrijsko dobo. Njen tok so izrabljali za prevoz tovora, pa tudi za pogon žag in mlinov, ki so bili zgrajeni ob njej. Kasneje se je začelo razmišljati o izrabi sile reke za proizvodnjo električne energije. Gradnje hidroelektrarn so se pričele že pred prvo svetovno vojno. Vojna je gradnjo gorenjskih hidroelektrarn upočasnila, tako se je njihova izgradnja nadaljevala šele po drugi svetovni vojni.

Gradnja Hidroelektrarne Medvode se je pričela leta 1947. Pogodba o projektantskih delih za medvoško hidrocentralo je bila sklenjena 31. 1. 1947, in sicer med Generalno direkcijo za elektrifikacijo in elektroindustrijo kot naročnikom in Projektivnim zavodom Ljudske republike Slovenije kot projektantom. S pogodbo so se določila izvedbena dela: tehniški elaborat, konzultacije, tehniško nadzorstvo, testiranje in začetek obratovanja, navodila naročniku za zaščito že prevzetih objektov do začetka obratovanja oziroma pri prekinitvi dela ter ostali pogoji povezani z izvedbo projekta.

Po začetku gradnje so se navodila o tehnični dokumentaciji za objekte spreminjala. Tako so bile v času gradnje izdane odločbe, s katerimi so bili odobreni posamezni tehnični dokumenti temeljnega investicijskega objekta hidroelektrane Medvode: leta 1947 predhodno dovoljenje za gradnjo, leta 1949 odobritev projektne naloge; istega leta je bil potrjen projekt Hidrocentrala na reki Savi pri Medvodah, ki je bil tudi nadaljnji glavni projekt. Poleg izgradnje elektrarne so se v okviru le-te izvedli tudi rekonstrukcija lesenega mostu čez Savo pri Smledniku, pogonska zgradba, vodovod, regulacija Save, priključek hidrocentrale na omrežje, nadomestni objekti ter stanovanjske hiše. Stroški gradnje so se spreminjali ves čas, zato so se pri izdelavi investicijskega elaborata v letu 1953 izdatki korigirali s posebnimi faktorji, tako da so bile številke za vse stroške primerne ceni, ki je bila postavljena na dan izdelave elaborata.

Gradnja je bila težavna in tudi nevarna, saj ni bilo takšne mehanizacije, kot jo poznamo danes. Skoraj vse delo je potekalo ročno. Delali so po deset ur in več, včasih še v nedeljo. Zaradi težavnosti je bilo tudi nekaj smrtnih slučajev. Pri gradnji so sodelovali delavci iz Medvod in okoliških krajev, pa tudi iz drugih jugoslovanskih republik; ti so živeli v barakah nedaleč od gradbišča. Delali so tudi zaporniki, ki so bili zaprti zaradi političnih prekrškov. Ti so prebivali v taborišču v bližini elektrarne. V dokumentu iz leta 1952 zasledimo, da je bilo za obratovanje hidroelektrarne Medvode potrebno priskrbeti in zgraditi stanovanja za uslužbence in pogonsko osebje. Prostor, ki je bil izbran za izgradnjo stanovanjskega naselja, leži ob cesti Ljubljana–Kranj, južno od vasi Svetje.

 

Gradnja je potekala v posameznih fazah. Najprej je bila zgrajena desna polovica elektrarne in nato srednji steber. Nadalje je bila izvedena preusmeritev vode skozi desno pretočno polje, nakar so pričeli graditi levo stavbo. Delalo se je poleti in pozimi. Za izgradnjo je bilo porabljeno ogromno različnega materiala, samo betonskega železa 900 ton oz. 200 vagonov. Za prevoz materiala so uporabljali posebne tire in vagone, za dvigovanje pa dvigalo.

Več kot milijon ur je bilo potrebnih, da se je hidroelektrarna zgradila. Po izgradnji je prišla hidromehanska oprema (deli zapornic, tračnice, kolesa …). Tako se je leta 1953 v pretočno polje montirala prva zapornica. Nekatere hiše nad jezom je poplavila voda. Lastniki teh hiš so bili preseljeni v nove domove. Z zajezitvijo je za jezom nastalo pet km dolgo jezero – Zbiljsko jezero. Na koncu je sledila še montaža strojev potrebnih za delovanje elektrarne (turbini, generator, rotor …).

 

Slavnostna otvoritev je bila 1. 8. 1953, 1. 12. istega leta pa je Hidroelektrarna Medvode pričela redno obratovati kot pretočna elektrarna z možnostjo dnevne akumulacije za kritje konic. Jez je zapornični, zgrajen 150 m nad mostom, ki povezuje Medvode in Pirniče, ter je sestavljen iz ene obrežne zgradbe na vsakem bregu in stebra v sredini reke. Navedeni trije objekti tvorijo dve pretočni polji, pregrajeni z dvodelnimi zapornicami. V vsaki obrežni zgradbi je strojnica z enim agregatom. Elektrarna ima dve turbini. Elektrarna je morala postaviti stalne oznake za najvišjo in najnižjo vodo ter poskrbeti za pravočasno alarmiranje krajev, kjer bi nihanje vode lahko ogrožalo varnost ljudi, živine, prometa …

Z izgradnjo elektrarne se je spremenilo tudi življenje v Medvodah. Ena večjih sprememb je bila nastanek jezera, ki pa je danes, tako kot elektrarna, medvoška znamenitost.

 

 

Viri in literatura:

- SI AS 247, Svet Vlade Ljudske republike Slovenije za industrijo, šk. 42, p. e. 330.

- SI AS 284, Planska komisija, šk. 59, p. e. 2186.

- SI AS 1086, Zbirka filmov, št. 2480, Hidroelektrarna Medvode (fotografiji).

- Burja Čerin, Andreja idr.: Življenje ob Savi pred in po dograditvi hidroelektrarne v Medvodah. Medvode: Zgodovinsko društvo, 2002.

- http://www.sel.si/zgodovina Savske elektrarne Ljubljana, d. o. o. (obiskano 22.5.2017).

- Papler, Drago: 40 let Elektra Gorenjska: 1963–2003. Kranj: Elektro Gorenjska, 2003.

 

 

Jasmina Kogovšek