ARHIVALIJA MESECA (AVGUST 2012)

Važno je sodelovati, pa tudi zmagati

Trije dokumenti o poletnih olimpijskih igrah v Amsterdamu 1928

Nepodpisani dvojnik v tipkopisu, 34 cm x 21 cm, 2 strani (dopis); PO, čb, 17 cm x 23 cm (fotografija); barvni tisk, 14 cm x 9 cm (razglednica).

Signatura: SI AS 641, Ljubljanski Sokol, SI AS 641/I/61/117, stara signatura šk. 29, št. 3413, Priprave na Olimpijske igre v Amsterdamu 1928 (dopis in razglednica); SI AS 641/II/19/5, stara signatura šk. 59, št. 6415/5 (fotografija).

V antični Grčiji so vse od leta 776 pr. n. št. organizirali igre, ki so temeljile predvsem na teku v dolžini enega stadija na tekmovališču v Olimpiji. Danes so olimpijske igre najpomembnejše mednarodno tekmovanje v številnih športnih disciplinah. Za oživitev in uveljavitev modernih olimpijskih iger je zaslužen francoski baron Pierre de Coubertin, ki mu je s svojimi somišljeniki v zadnjem desetletju 19. stoletja uspelo oživiti športne igre po vzoru antičnih iger. Organizacijo prvih so zaupali Grkom, ki so jih z velikim športnim uspehom izvedli v letu 1896. Od tega leta dalje štejemo štiriletne olimpijske cikle olimpijad moderne dobe.

Konec junija je minilo sto let od osvojitve prve olimpijske medalje kakega Slovenca. Vsi vemo, kdo je bil Rudolf Cvetko, prvi prejemnik olimpijske medalje iz današnje Slovenije. Precej manj znan je drugi udeleženec iger V. Olimpijade, ki je prihajal z območja Kranjske, prav tako sabljač in dobitnik dveh medalj – Richard Verderber; osvojil je ekipno srebro v sablji in bronasto medaljo posamezno v floretu. Poletne olimpijske igre leta 1912 so izvedli v Stockholmu. To so bile prve igre, na katerih so sodelovali športniki z vseh petih celin, ki so predstavljene s petimi olimpijskimi krogi. Kot zanimivost naj omenimo, da so bile to zadnje igre, na katerih so podeljevali medalje iz čistega zlata.

Naslednje olimpijske igre, ki bi jih morali organizirati leta 1916 v Berlinu, so zaradi vojne vihre v Evropi odpadle (odpadle so še igre 1940 in 1944, v času druge svetovne vojne).

Prve povojne igre so leta 1920 gostili Belgijci v Antwerpnu. Dvajseta leta 20. stoletja pa so bila tudi prvo zlato obdobje slovenskih olimpijcev, predvsem telovadcev iz vrst takratnega Sokola. Na čelu zlate generacije je potrebno izpostaviti Leona Štuklja, trikratnega olimpijskega zmagovalca in legendo olimpijskega gibanja, tudi v svetovnem merilu (zlate medalje – mnogoboj in drog v Parizu 1924, krogi v Amsterdamu 1928; srebrna – krogi v Berlinu 1936; bronasti – mnogoboj in ekipna tekma v Amsterdamu 1928).

Jugoslovanski olimpijski odbor, ki so ga tako uspešno predstavljali telovadci Sokola, je bil ustanovljen leta 1919, v mednarodno olimpijsko družino sprejet leta 1920, od tega leta dalje pa je v Ljubljani deloval olimpijski pododbor. Omenimo še, da so se slovenske športnice poletne olimpijade prvič udeležile leta 1936 v Berlinu.

Ob stoletnici prvih slovenskih kolajn z olimpijskih iger in ob izvedbi letošnjih poletnih iger, ki prav v tem času potekajo v Londonu, smo iz arhivskega fonda Ljubljanski Sokol izbrali »ekipo«, ki kot arhivalija meseca avgusta predstavlja gradivo o igrah IX. Olimpijade; te so bile leta 1928 v Amsterdamu. Na teh igrah so v jugoslovanski ekipi med telovadci prevladovali člani ljubljanskega Sokola, ki so tudi osvojili vse medalje za takratno Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.

Poleg že omenjenega Štuklja, ki je v Amsterdamu osvojil zlato medaljo na krogih ter bronasti v ekipi in mnogoboju, je srebrno medaljo v vaji na bradlji osvojil telovadec ljubljanskega Sokola Josip (Jože) Primožič.

Ekipo arhivalije meseca sestavljajo:

1) Spremni dopis Sokolske zveze v Ljubljani z dne 9. julija 1928, naslovljen na Mednarodni odbor za IX. Olimpijado. V dopisu je poimenski seznam telovadcev Sokola, sodnikov, delegatov in novinarjev, udeležencev iger v Amsterdamu.

2) Skupinska fotografija, posneta na olimpijskem stadionu v Amsterdamu. Od leve proti desni stojijo: Viktor Murnik (vodnik vrste), Boris Gregorka, Dragutin Ciotti, Stane Derganc, Josip Primožič, Anton Malej, Janez Porenta, Edvard Antosiewicz in Leon Štukelj. Vsi so bili telovadci in dobitniki bronaste olimpijske kolajne v skupinski vaji.

3) Priložnostna barvna razglednica z motivom atleta, izdana ob priliki amsterdamskih iger; bila je last Borisa Gregorke.

Literatura:

- Južnič, Stanislav: Kočevar – dobitnik dveh olimpijskih kolajn. Kronika 44 (1996), št. 2/3, str. 82–85.

- Kruse, Britta, et al.: Kronika 100 let olimpijskih iger : 1896–1996. Ljubljana : Mladinska knjiga, 1996.

- http://www.olympic.org/medallists.

Branko Radulovič