ARHIVALIJA MESECA (DECEMBER 2011)

Ustava Ljudske Republike Slovenije

Ljubljana, 16. januar 1947

Tisk, vezano v rjavo usnje, 32 strani.

Signatura: SI AS 1115, Skupščina Slovenije, t. e. 239.

23. decembra bomo praznovali 20. obletnico prve ustave Republike Slovenije kot samostojne in neodvisne države. Ustava je temeljni zakon oziroma najvišji pravni predpis, ki določa osnovna načela in oblike politične, gospodarske in socialne ureditve države.

Prvo ustavo je Slovenija dobila 16. januarja 1947. Skoraj v celoti je temeljila na Ustavi Federativne Ljudske Republike Jugoslavije (FLRJ), ki je bila sprejeta 31. januarja 1946 in je bila v veliki meri zasnovana na sovjetski ustavi iz leta 1936. Njene osnovne naloge so bile uzakonitev in utrditev nove družbene ureditve ter uveljavljanje novih družbeno-ekonomskih odnosov. Edvard Kardelj, eden od avtorjev Ustave FLRJ, je v javni razpravi poudaril, da je temelj nove oblasti ljudska oblast. V ustavi so zapisane tri načelne opredelitve: da gre za revolucionarno spremembo oblasti, lastnine in za nova razmerja med jugoslovanskimi narodi.

Po izvolitvi poslancev v Ustavodajno skupščino Ljudske Republike Slovenije (LRS), 27. oktobra 1946, so se začele priprave na sprejem ustave tudi v Sloveniji. Ustavodajna skupščina je 20. novembra 1946 izvolila 19 poslancev v Ustavodajni odbor, ki mu je predsedoval Viktor Avbelj. Člani odbora so na osmih sejah obravnavali edini predloženi predlog ustave, ki ga je pripravila Vlada LRS in so ga le z manjšimi popravki v obliki poročila posredovali v obravnavo Ustavodajni skupščini. Iz stenografskih zapisnikov je razvidno, da so poslanci začeli razpravljati o poročilu na seji 14. januarja 1947. Po tridnevni razpravi in vsesplošnem strinjanju poslancev s predlogom ustave je predsednik skupščine dr. Ferdo Kozak dal predlog na javno glasovanje z dvigom rok. Od 120 poslancev je bilo na seji prisotnih 99; vsi so bili za potrditev ustave. Po glasovanju je Ustavodajna skupščina LRS izdala odlok o proglasitvi Ustave LRS in s tem je le-ta stopila v veljavo.

V prvemčlenu ustave je Slovenija opredeljena kot »ljudska država republikanske oblike«. Morda najpomembnejša in v literaturi največkrat citirana določba je zapisana v drugem členu, ki govori o pravici slovenskega naroda do »samoodločbe, vključno s pravico do odcepitve in do združitve z drugimi narodi«. Najvišja organa oblasti sta postala Ljudska skupščina LRS – zasedala je le dvakrat letno in je bila voljena na štiri leta – in Prezidij Ljudske skupščine LRS, kolektivni organ, izvoljen iz poslancev skupščine. Najvišji izvršilni in upravni organ državne oblasti je bila Vlada LRS, ravno tako izvoljena iz poslancev Ljudske skupščine LRS. Z ustavo je bila uveljavljena»enakost žensk z moškimi na vseh področjih državnega, gospodarskega in družbenopolitičnega življenja«. Formalno je bila državljanom zajamčena »svoboda vesti in svoboda veroizpovedi«, cerkev je bila ločena od države.

Ministrstva v nekdanji FLRJ so bila po svojih pristojnostih razdeljena na zvezna, zvezno-republiška in republiška. Pod zvezno upravo so sodila ministrstva za zunanje zadeve, ljudsko obrambo, promet, pošto, pomorstvo in zunanjo trgovino; v Ustavi LRS niso bila niti omenjena. Zvezno-republiška ministrstva so bila za finance, notranje zadeve, pravosodje, industrijo in rudarstvo, trgovino in preskrbo, kmetijstvo in gozdarstvo ter gradnje. V republiško pristojnost so sodila le ministrstva za prosveto, ljudsko zdravstvo, socialno skrbstvo in komunalne zadeve, kar nakazuje na strogo unitaristično urejeno državo FLRJ, kjer so imele republiške ustave le figurativno vlogo.

Ustava LRS je sestavljena iz treh delov, dvanajstih poglavij in 128 členov. V prvem delu so zapisana osnovna načela: o Ljudski Republiki Sloveniji, ljudski oblasti, pravicah naroda in ljudske republike, družbeno-ekonomski ureditvi ter pravicah in dolžnostih državljanov. V drugem delu je opredeljena državna ureditev: odnos med republiko in federacijo, navedeni so najvišji organi državne oblasti in upravno-teritorialnih enot, ljudska sodišča, javno tožilstvo ter odnosi med organi državne oblasti in organi državne uprave. V tretjem delu so prehodne in zaključne določbe.

Literatura:

-Fischer, Jasna et al. (ur.): Slovenska novejša zgodovina: od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992. Ljubljana: Mladinska knjiga, Inštitut za novejšo zgodovino, 2005.

-Strobl, Marija - Kristan, Ivan - Ribičič, Ciril: Ustavno pravo SFR Jugoslavije. Ljubljana: Univerzum, 1981.

-Vodopivec, Peter - Kristan, Ivan: Ustava. Enciklopedija Slovenije (ur. M. Javornik), Zv. 14. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2000, str. 110–112.

-Vodušek Starič, Jera: Prevzem oblasti 1944–1946. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.

Vesna Gotovina