ARHIVALIJA MESECA (JANUAR 2012)

 

Plemiška diploma Franca Adama Langenmantla

Regensburg, 24. januar 1653

 

Libel, vezan v rdeč žamet, 30,5 x 25 cm, 14 strani (od teh 12 pergamentnih), pečat cesarja Ferdinanda III. iz rdečega voska v voščeni skodelici, premera 17 cm, pritrjen z zlato pleteno svileno vrvico.

 

Signatura: SI AS 1064, Zbirka plemiških diplom, št. 50.

 

 

24. januarja bo preteklo 359 let od povzdignjenja Franca Adama Langenmantla, gospoda dvojnega R (ЯR), v baronski stan. Bil je zadnji kostelski graščak kranjske veje Langenmantlov; grad je upravljal med letoma 1663 in 1681, ko je umrl.

 

Langenmantli so izvirali iz Augsburga v Nemčiji. Vzpon družine na Kranjskem se je pričel v času cesarja Ferdinanda I. (1556–1564), ko se je izkazal Lenart Langenmantl s svojim polkom v viteških in vojaških dejanjih; cesar ga je zato postavil za upravitelja glavarstva Breg*. Po njegovi smrti ga je nasledil sin Adam. Ta je bil za zasluge, ki si jih je pridobil v ogrskih enotah, imenovan za upravitelja Karlovca (Carlstatt), v fevd je prejel tudi gospostvo Kostel (Graffenwart), slednjič pa je postal še komisar in višji gradbeni plačilni mojster (Oberpauzalmaister) v Vojni krajini (Crabatisch- und Mör Gränizen), kjer so v drugi polovici 16. stoletja pričeli z intenzivno gradnjo in utrjevanjem utrdb pred turško nevarnostjo. Sledil mu je sin Jošt Langenmantl. Zaradi ugleda in odličnosti so mu kranjski deželni stanovi podelili v upravo glavarstvo v srednji četrti (Mittern viertls) in tudi štiri oborožene konje za obrambo Vojne krajine in okoliških krajev pred turškimi vpadi. Na njegov predlog je bila zgrajena utrdba Karlovac, imenovan pa je bil tudi za komisarja in višjega gradbenega plačilnega mojstra v Vojni krajini. Po smrti ga je nasledil sin Karel, njega pa Franc Adam. Oba sta se kot komisarja in vojaka odlikovala v Vojni krajini.

 

Kot rečeno, je dal 24. januarja 1653 cesar Ferdinand III. v Regensburgu spisati plemiško diplomo. Z njo je Franca Adama Langenmantla, gospoda dvojnega R, povzdignil v baronski stan. To je storil predvsem zaradi vojaških zaslug njegovih prednikov, ki so jih izkazali cesarstvu in avstrijski vladarski hiši na različnih položajih v času miru, predvsem pa v času vojn, ki so jih »v Kristusovem imenu« vodili proti dednim sovražnikom – Turkom, pa tudi ob drugih priložnostih in vojnih uporih, ko so z viteškim dostojanstvom branili državo s telesom, življenjem in premoženjem. Povzdignjenje je veljalo tudi za njegove zakonske dediče moškega in ženskega spola. Dovolil in določil mu/jim je uporabo predikata »gospod ЯR, baron v Traminu, Kostelu in Turnu v Brestanici«.

 

Sočasno s povzdignjenjem je izboljšal tudi obstoječi grb. Ta je upodobljen na grbovnem ščitu, razdeljenem na štiri polja. Prvo in četrto polje sta rdeče oziroma rubinaste barve, drugo in tretje pa bele oziroma srebrne barve. V prvem in četrtem polju stoji grad s tremi stolpi, pri čemer je srednji stolp nekoliko višji od prvega in tretjega, v vsakem pa je tudi po ena strelna lina. V drugem in tretjem polju stoji v desno** obrnjen črn orel s krono in razprostrtimi krili, v kljunu pa drži rumen oziroma zlat prstan s koničastim diamantom. Na sredini grbovnega ščita stoji srčni ščit rdeče oziroma rubinaste barve, na njem pa bel oziroma srebrn dvojni R. Nad ščitom stojijo trije plemiški turnirski šlemi. Desna stran ščita je okrašena s črnim in rumenim oziroma zlatim okrasjem, leva pa z rdečim in belim oziroma srebrnim okrasjem. Na vrhu vsakega šlema stoji rumena oziroma zlata kraljevska krona. Iz desne krone se dviga mlad gol mornar. S pokrčeno desnico se drži boka, v levi roki pa drži koničasto bodalo z rumeno oziroma zlato glavico in popkom. Iz srednje krone se dviga rdeča oziroma rubinasta avba oziroma klobuk v stari obliki, na vrhu je pet črnih nojevih peres (dve se nagibata levo oziroma desno, srednje stoji pokonci), na sredini pa je upodobljen dvojni R. Iz leve krone se dviga prej opisani črni orel.

 

Opisana plemiška diploma se hrani v Zbirki plemiških diplom. Zbirka je začela nastajati v 19. stoletju v Kranjskem deželnem muzeju. V njej najdemo tako originale kot tudi kasnejše prepise, vsebuje pa plemiške diplome pretežno kranjskega plemstva. Pisane so v latinskem in nemškem jeziku, na pergamentu in papirju, v obliki listin in libelov (knjig). Leta 2005 je bila zbirka digitalizirana, predvidoma do konca leta 2012 pa bo dostopna tudi preko spleta.

 

 

Literatura:

- Frank, Karl Friedrich von: Standeserhebungen und Gnadenakte für das Deutsche Reich und die Österreichischen Erblande bis 1806 sowie kaiserlich österreichische bis 1823 mit einigen Nachträgen zum "Alt-Österreichischen Adels-Lexikon" 1823–1918. Senftenegg: Selbstverlag, 1967–1974, str. 110.

- Johanek, Peter: Der Adel in den österreichischen Ländern und Tirol während des späten Mittelalters und der frühen Neuzeit. V: Die Wolkensteiner. Facetten des Tiroler Adels in Spätmittelalter und Neuzeit (ur. Gustav Pfeifer, Kurt Andermann). Innsbruck: Universitätsverlag Wagner, 2009 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesarchivs, Band 30), str. 11–28.

- Južnič, Stanislav: Kostel pod zadnjimi Langenmantli. V: Zgodovinski časopis 60 (2006), št. 3–4, str. 297–325.

- Preinfalk, Miha: Auerspergi: po sledeh mogočnega tura. (Thesaurus memoriae, Dissertationes 4). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2005.

- Rugále, Mariano - Preinfalk, Miha: Blagoslovljeni in prekleti. Del 1: Plemiške rodbine 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Viharnik, 2010.

- Seražin, Helena (ur.): Poročila in risbe utrdb arhitekta Giovannija Pieronija. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2008.

- Vodnik po fondih in zbirkah Arhiva Republike Slovenije [Elektronski vir]. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1999.

 

 

Jure Volčjak

 

__________________

  

* Verjetno gre za gospostvo Breg pri Ribnici na Dolenjskem.

** Heraldični opis strani je obraten od strani gledalca. Desna stran tako pomeni levo in obratno.