ARHIVALIJA MESECA (JULIJ 2011)

Erbergova pot na cesarski dvor

Prošnja Jožefa Kalasanca barona Erberga za dodelitev dvorne službe.

8. februar 1808, Dunaj.
Osnutek, 6 strani.

Signatura: SI AS 730, Graščina Dol, fasc. 73.

Letos mineva 240 let od rojstva Jožefa Kalasanca barona Erberga (Ljubljana, 27. avgust 1771 – Dol, 10. julij 1843), literarnega zgodovinarja, botanika in zbiratelja umetnin. Ta kranjski plemič je na Dunaju študiral logiko, matematiko, filozofijo in nemško državno pravo. Leta 1795 je stopil v službo kranjskih deželnih stanov kot odborniški svétnik. Poročil se je z grofico Jožefino Attems iz Podgore pri Gorici, s katero je imel sedem otrok. Leta 1804 je bil imenovan za komornika, visokega uslužbenca na dvoru, odgovornega zlasti za gospodarska in finančna vprašanja. Leta 1808 je grofica Jožefina postala vzgojiteljica cesarskih otrok in se preselila na grad Laxenburg pri Dunaju. Že naslednje leto je baron Jožef Kalasanc sprejel službo »aja« (vzgojitelja) prestolonaslednika Ferdinanda, poznejšega avstrijskega cesarja Ferdinanda I. Habsburško-Lotarinškega (1835–1848); njegov vzgojitelj je bil skoraj 7 let.

Po vrnitvi z Dunaja leta 1814 se je povsem posvetil urejanju umetniških, knjižničnih in arhivskih zakladov, ki jih je skrivala dolska graščina, ter ustvarjanju in urejanju Poskusa osnutka za literarno zgodovino Kranjske. V njegovem muzeju so bile najrazličnejše stvari, ki so na Kranjskem nastale ali se našle: rudnine, herbariji, nagačene živali, staro pohištvo, orodje, orožje, kipi, rezbarije, bakrorezi, slike, zemljevidi, denar, grbi. V Dolu je uredil pravi muzej naravoslovnih, tehnoloških, etnografskih in umetniških predmetov. Pod njegovim okriljem je nastala tudi obsežna arhivska zbirka, ki predstavlja začetek zbiranja arhivskega gradiva kot zgodovinskega vira na Kranjskem.

V fondu graščine Dol je ohranjenih več dokumentov, ki pričajo o Erbergovem delovanju na cesarskem dvoru (načrti dvornih potovanj, dvorna obvestila, urnik učenja, računi …), in celo šopek prestolonaslednikovih las, ki jih je dobil v spomin na varovanca. Ohranjenih je tudi več prošenj za dodelitev dvornih služb, ki so bržkone Erberga pripeljale do službe vzgojitelja.

Eno takšnih prošenj, ki jo predstavljamo, je naslovil na cesarja 8. februarja 1808. V njej se predstavlja kot izobraženec, ki ga zanimajo jeziki, literatura in umetnost, ter kot član in funkcionar kranjskega deželnega zbora. Večino prošnje je namenil opisovanju svojih zaslug iz časa francoskih vojn na Kranjskem. Vešč francoščine je v neštetih primerih prevajal na najvišji ravni, pa tudi v težkih vsakodnevnih situacijah ranjenim in bolnim francoskim vojakom. Na prošnjo kranjskega deželnega guvernerja (glavarja) je vohunil za Francozi in, kljub smrtni nevarnosti, redno in vestno poročal o francoskih namerah. Brez pretirane skromnosti je zapisal, da si za največji uspeh šteje sodelovanje na pogajanjih s francoskim generalom Grouchijem, na katerih je bilo dogovorjeno, da se francoske čete kljub določbam Bratislavskega miru iz decembra 1805 predčasno umaknejo iz Kranjske. Brez teh pogajanj in predčasnega francoskega umika bi Kranjska, kot je zapisal Erberg, zaradi poznejše korekcije meja lahko ostala pod francosko okupacijo.

Literatura:
Umek, Ema: Erbergi in dolski arhiv, 1. del. Publikacije Arhiva Republike Slovenije. Inventarji. Serija Graščinski arhivi, zv. 5. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 1991.

Danijela Juričić Čargo