Skoči na vsebino

»KO JE UMRL MOJ OČE«

 

Razstavo sestavlja 26 panojev velikega formata in prikazuje spise in risbe otrok, ki so bili od poletja 1942 do septembra 1943 internirani v italijanska koncentracijska taborišča Rab, Gonars, Treviso, Visco, in Renicci. Vsi teksti imajo italijanski prevod in obširno razlago tedanjega geopolitičnega in vojaškega stanja v Sloveniji in na Hrvaškem. Ti spisi in risbice otrok, starih od 7 do 13 let, so nastali spomladi leta 1944 v partizanskih šolah na osvobojenem ozemlju ribniško-kočevskega prostora. Zaradi dokaj natančnega vodenja upravnega poslovanja med narodnoosvobodilnim bojem so se ohranili v množici arhivskega gradiva, ki je obravnavalo partizansko šolstvo. Shranjeni so v Sektorju za varstvo arhivskega gradiva druge svetovne vojne Arhiva Republike Slovenije.

 

Italijanski parlament je z zakonom dne 30. 3. 2004 sklenil proglasiti datum 10. 2. (dan ko je bila podpisana pariška mirovna pogodba) za »Dan spomina na žrtve fojb in eksodusa julijsko-dalmatinskega prebivalstva«, zato smo se s kolegi iz Benetk, Vidma in Gradišča ob Soči, v okviru institucije Centro isontino di ricerca e documentazione storica e sociale Leopoldo Gasparini odločili, da italijanski in drugi javnosti povemo zgodbo o tem, kaj se je dogajalo v Sloveniji in Jugoslaviji v času druge svetovne vojne, ko je bila Italija agresor v Ljubljanski pokrajini. Prvič smo razstavo odprli prav 11. 2. 2005 v Avditoriju v Gorici (Italija), na dan prve proslave italijanskega dneva spomina na žrtve fojb in eksodusa julijsko-dalmatinskega prebivalstva. Strokovna kritika je razstavo predstavila kot osvetlitev dogodkov, ki jih mlada italijanska generacija še ni poznala. Nato je razstava gostovala še v Rudi (mar. 2005), Krminu (apr. 2005), Novi Gorici (jun. 2005), Kopru (nov. 2005), Benetkah (nov.- dec. 2005), Fossalta – Patagnaccu (jan. 2006) Mariboru (apr.- sept. 2006), Trstu v Rižarni (okt. 2006), Spinei (jan. 2008), Gonarsu (febr. 2008), Celovcu (nov. 2008) in v Pagnaccu (jan. 2009).

 

Razstavo »Quando mori' mio padre – Ko je umrl moj oče« spremlja tudi dvojezični, slovensko – italijanski  katalog z ilustriranim gradivom na 71 straneh. Gradivo sta prispevala Arhiv Republike Slovenije in Muzej za novejšo zgodovino Slovenije, statistiko interniranih in umrlih otrok pa je prispeval Herman Janež. Tekste so napisali mag. Metka Gombač (Arhiv republike Slovenije), dr. Dario Mattiussi (Centro di documentazione storica e sociale Leopoldo Gasparini - Gradisca) in dr. Boris M. Gombač (Narodni Muzej Slovenije). Katalog je ob razstavi novembra 2008 izšel tudi v Celovcu v nemškem jeziku z naslovom Als mein Vater starb (Zeichnungen und Zeugnisse von Kindern aus Konzentrazionslagern der italienischen Ostgrenze).    

  

Strokovna kritika v Italiji, Avstriji in Sloveniji je razstavo in katalog zelo dobro ocenila. Ob tej kulturni pobudi pa so na osnovi arhivskih dokumentov Sektorja za varstvo arhivskega gradiva druge svetovne vojne Arhiva R Slovenije  nastale še druge študije, raziskave in medijski zapisi, kot dokumentarec The Gonars Memorial, Gonars 1942 – 1943, avtorice Alessandre Kersevan, dokumentarec »Meja«, avtorja Giuseppa Giannozzia iz Rima in dokumentarec »Problematica di confine – Una psicoterapia aperta ad oggi«, avtorja Dorina Miniguttia iz Vidma. Na koncu lahko omenim, da je bila izkušnja s spisi in risbami otrok iz italijanskih koncentracijskih taborišč izredno pozitivna. Ob tej pobudi je nastajal tudi videoarhiv Promemoria, kjer so shranjeni posnetki več deset intervjujev s takratnimi otroci – interniranci.

V Ljubljani je bila otvoritev razstave 8. 4. 2010 v atriju Znanstveno raziskovalnega centra SAZU. Razstavo je odprla Ministrica za obrambo RS Ljubica Jelušič.

Na Rabu pa je bila otvoritev razstave 10. 9. 2010. Odpiranja se je udeležil tudi bivši predsednik Hrvaške Stjepan Mesić. Sodeloval je z uvodnim referatom o antifašizmu na Hrvaškem med drugo svetovno vojno.