RAZSTAVA ARHIVA RS OB 20. OBLETNICI PLEBISCITA 1990

Na vprašanje, kaj smo državljani Slovenije pridobili s plebiscitom, smo odgovorili:

»Državljani Slovenije smo  pridobili samostojno državo«.

23. decembra 2010 smo praznovali 20. obletnico plebiscita o samostojni in neodvisni državi Republiki Sloveniji. V Arhivu RS smo pripravili razstavo v počastitev tega za slovensko zgodovino izjemno pomembnega  dogodka. Poleg razstave se bodo v sklopu celoletnega praznovanja obletnice odvijali tudi drugi kulturni dogodki, o katerih lahko več preberete na www.dvajset.si.

Avtorici razstave:  Alenka Starman in Vesna Gotovina

Projektna  skupina:  Jernej Križaj,  Jasmina Kogovšek,  Maja Povalej, Boštjan Smole, Gašper Šmid, Žarko Štrumbl

Avtorja kataloga: Alenka Starman in Jernej Križaj

Oblikovanje razstave in kataloga:  Futura DDB.

Operativni postavljavec razstave:  RPS d.o.o.

Avtorji razstave smo se odločili za predstavitev zelo kratkega obdobja – od novembra 1990 do januarja 1991 – in ga poskušali omejiti le na plebiscit, ker je celotno obdobje slovenske osamosvojitvene zgodovine obsežno in izredno bogato, zato ga je zelo težko objektivno predstaviti v celoti. Večina arhivskega gradiva iz tega obdobja je še vedno shranjena pri ustvarjalcih.

Pri zbiranju in izboru gradiva za razstavo smo sodelovali z Muzejem novejše zgodovine v Ljubljani, Etnografskim muzejem, Narodnim muzejem Slovenije, Državnim zborom RS, Generalnim sekretariatom Vlade RS, Ministrstvom za zunanje zadeve RS, Ministrstvom za notranje zadeve RS, Uradom RS za komuniciranje, Državno volilno komisijo, Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani Glasbenonarodnopisnim inštitutom ZRC SAZU in RTV Slovenija. Uspelo nam je pridobiti izredno dragoceno gradivo – pravi zaklad do sedaj za širšo javnost še neobjavljenih dokumentov, ki jih bomo predstavili na razstavi.

Plebiscit kot splošno ljudsko glasovanje oziroma odločanje je oblika neposredne demokracije. Z njim sta slovenski narod in ljudstvo v Sloveniji prvič odločala o bistvenem, izjemno pomembnem vprašanju – ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Udeležba na plebiscitu je bila izjemno visoka, kar 93-odstotna, izid glasovanja pa zelo prepričljiv, saj je po podatkih Republiške volilne komisije za samostojno in neodvisno državo glasovalo kar 88,5 % volivcev ali 1.289.369 volilnih upravičencev, vpisanih v volilne imenike. Plebiscit je bil izraz suverene volje slovenskega naroda oziroma ljudstva Slovenije o lastni usodi. Od odločitve do razglasitve samostojne Slovenije je preteklo samo 6 mesecev.

Razstavo smo vsebinsko zasnovali na trenutku poenotenja slovenskih političnih strank, slovenskega naroda in vseh prebivalcev Slovenije za dosego skupnega cilja – samostojno in neodvisno državo. Ponovno želimo obuditi spomin na pozitivno razpoloženje ljudi v obdobju pred in po, zlasti pa na dan plebiscita. Želimo nagovoriti najširši krog ljudi, še posebej pa mlade, ki se šolajo, in jih spomniti, da so njihovi očetje in matere v ključnem obdobju slovenske zgodovine znali stopiti skupaj in z optimizmom zreti v samostojno prihodnost. Rdeča nit razstave je ponovno doživetje pozitivnega vzdušja izpred 20 let, ki ga danes še tako potrebujemo, ko moramo ponovno združiti moči pri reševanju težav, ki jih ponuja današnji čas.

Razstava je vsebinsko in oblikovno zasnovana iz treh sklopov:

1.  Obdobje pred plebiscitom 

V najobsežnejšem sklopu so predstavljeni dokumenti, ki pričajo o poenotenju slovenskih strank. Te so z zakonom o plebiscitu prepustile slovenskemu narodu, da odloči o tem, v kakšni državi želi živeti, s sporazumom pa so se dogovorile o skupnem nastopu na plebiscitu. O nepredvidljivi varnostni politiki pričajo dokumenti organov za notranje zadeve po Sloveniji. Izjemen prispevek k podpori plebiscitu zunaj meja Slovenije so izkazali Slovenci v zamejstvu in po svetu z več tisoč zbranih podpisov in številnimi pismi podpore. Javnomnenjske raziskave prikazujejo dnevno naraščanje podpore za samostojno državo Slovenijo. Osrednji del je namenjen oglaševalski kampanji, ki je s plakati, časopisnimi oglasi, televizijskimi spoti in drugim promocijskim materialom uspela ustvariti vzdušje pričakovanja radostnega dogodka oziroma je ustvarila slovesno vzdušje s poudarkom, da gre za odpiranje Slovenije navzven in ne zapiranje v lastne meje. Časopisje je dnevno poročalo o obiskih politikov po celi Sloveniji, iz levice in desnice, ki so skupaj vabili k čim večji udeležbi in glasovanju za samostojno državo.

2.  Dan plebiscita

V drugem delu je ponazorjena simulacija volišča z možnostjo ponovnega glasovanja, neveljavne glasovnice, računalnik, na katerem so obdelovali podatke z volišč, volilna skrinjica … Fotografije z volišč po vsej Sloveniji pričajo o vznesenem vzdušju, ki je bilo polno pričakovanj. Poseben prostor je namenjen filatelistični zbirki spominskih ovojnic, razglednic ter priložnostnih poštnih žigov s tematiko plebiscita. Izdelana je replika spominskega žiga, ki ga je v spomin na razstavo ob 20. obletnici dal izdelati Arhiv RS.

3.  Obdobje po plebiscitu

Zadnji del predstavlja prizore po zaprtju volišč in objavi rezultatov glasovanja, ko je sledilo veliko slavje po celi Sloveniji. Predstavljene so fotografije Toneta Stojka in televizijski posnetki RTV Slovenija. Čestitke so prihajale s celega sveta. Poseben prostor je namenjen numizmatiki – plačilnim sredstvom (legalnim in nelegalnim), ki so se uporabljala in nastajala v letu 1990 (jugoslovanski dinarji, vrednostni boni, italijanske lire, nemške marke, Hamurabijeve lipe …). Obletnice plebiscita je Banka Slovenije obeleževala z izdajami spominskih kovancev iz zlata, srebra in tudi tečajne kovance iz običajne zlitine. Na razstavi je replika srebrnika, ki je bil izdan ob prvi obletnici.

Otvoritev razstave bo v Cankarjevem domu dne 23.12.2010. Za javnost bo razstava odprta od 24. decembra 2010 do 18. januarja 2011, nato pa bo potovala po celi Sloveniji. Gostovala bo v muzejih, arhivih, gledališču in tudi na treh srednjih šolah, v Murski Soboti, Novem mestu in na Ptuju. Predviden plan selitev razstave je sledeči:

Zavod RS za šolstvo je v sodelovanju z Arhivom Republike Slovenije pripravil tudi učna gradiva z delovnimi listi za učence prvega, drugega in tretjega triletja osnovnih šol ter za dijake gimnazij in drugih srednjih šol.