Skoči na vsebino

RESTAVRIRANJE IN KONSERVIRANJE

 

 

CENTER ZA RESTAVRIRANJE IN KONSERVIRANJE ARHIVA RS

 

OSEBJE IN KONTAKTI

 

Vodja: dr. Jedert VODOPIVEC – TOMAŽIČ,

(01) 24 14 206, Jedert.Vodopivec(at)gov.si

 

Konservatorji - restavratorji pergamenta, papirja in fotografij: (01) 24 14 204

 

Lucija PLANINC, Lucija.Planinc(at)gov.si

Tatjana RAHOVSY-ŠULIGOJ, Tatjana.Rahovsky(at)gov.si

Stanka GRKMAN, Stanka.Grkman(at)gov.si

Marjana CJUHA, Marjana.Cjuha(at)gov.si

Mateja KOTAR, Mateja.Kotar(at)gov.si

Nataša PETELIN, Natasa.Petelin(at)gov.si

 

Konservatorji - restavratorji knjižnih vezav: (01) 24 14 258

 

Blanka AVGUŠTIN-FLORJANOVIČ, Blanka.Avgustin(at)gov.si

Darja HARAUER, Darja.Harauer(at)gov.si

 

Naslov:

 

Center za restavriranje in konserviranje

Arhiva Republike Slovenije

Zvezdarska 1

Si- 1000 Ljubljana, SLOVENIA

Tel: (01) 24 14 200

Fax: (01) 24 14 276

  

POSLANSTVO

 

Center za restavriranje in konserviranje Arhiva Republike Slovenije v prvi vrsti skrbi za gradivo Arhiva RS in slovenskih regionalnih arhivov ter ogroženo slovensko pisno in grafično dediščino ter likovna dela na papirju. Skrb se nanaša tako na kurativo – konserviranje-restavriranje, kot na preventivno materialno varovanje gradiva, svetovanje, konserviranje in restavriranje gradiva. Naše strokovno znanje in pomoč nudimo tudi drugim slovenskim ustanovam in posameznikom.

Konservatorji in restavratorji, ki rešujemo dediščino, ne ločujemo gradiv po vsebini, nas zanimajo predvsem materiali, njihove poškodbe in postopki reševanja.

 

USTANOVITEV IN ZGODOVINA

 

Konservatorsko-restavratorska služba za gradivo na pergamentu in papirju se je tudi v Sloveniji, tako kot v večini evropskih držav, začela razvijati kmalu po 2. svetovni vojni. Leta 1956 je bil pod vodstvom Ljudmile Krese , univ. dipl. ing. kem. v okviru tedanjega Muzeja narodne osvoboditve, danes Muzeja novejše zgodovine, ustanovljen restavratorski oddelek z namenom, da skrbi za konserviranje in restavriranje zlasti v vojni poškodovanega gradiva. Ker sta bila interes in potreba po reševanju tako mlajšega kot starejšega gradiva tudi v drugih ustanovah, je oddelek kmalu opravljal storitve za številne arhive, knjižnice in muzeje po Sloveniji. Prvega januarja 1980 se je restavratorski oddelek muzeja, takrat že pod vodstvom Nade Čučnik-Majcen, univ. dipl. ing. kem.,  vključil v današnji Arhiv Republike Slovenije, se preselil v njegove preurejene prostore v Grubarjevo palačo na Zvezdarski 1, se kadrovsko okrepil ter dobil dejanske možnosti za kvalitetnejše delo. Več...

 

PODROČJA DELA

 

Poleg rednega konservatorsko-restavratorskega dela skrbimo za izobraževanje in strokovno izpopolnjevanje delavcev v oddelku, posvečamo se raziskovalnemu delu in izdajanju publikacij, ki so v pomoč konservatorsko-restavratorski in arhivski, bibliotekarski ter muzejsko-galerijski stroki.

Da bi širšo in strokovno javnosti opozorili na dejavnost, predvsem pa dvignili nivo znanja na tem področju, redno pripravljamo teoretično praktične tečaje in seminarje ter občasno tudi simpozije, razstave in objave.

 

Z njimi želimo opozoriti na vedno bolj prisoten pomen preventivnega varovanja, in sicer:

  • starejšega gradiva: (srednjeveških kodeksov, pergamentnih listin, pečatov, rokopisnih in tiskanih knjig, zemljevidov, načrtov). Starejša pisna in likovna dediščina je že sama po sebi zaradi unikatnosti in uporabljenih materialov dragocena in vsega spoštovanja ter ustreznega varovanja vredna, vendar je v naših zbirkah še vedno preveč gradiva, ki je poškodovano ali ogroženo in čaka vsaj na najnujnejšo zaščito ali primernejše prostore ter
  • mlajšega gradiva (nastalega v tem stoletju): (fotografij, načrtov, likovnih del, spisovnega in tiskanega gradiva na različnih vrstah papirja z različnimi pisnimi sredstvi). Mlajše gradivo, predvsem tisto nastalo ob koncu 19. stol. in v 20. stoletju, pa zaradi občutljivosti, manjše obstojnosti in množičnosti predstavlja za konservatorje, restavratorje in varuhe zbirk največ izzivov in strokovnih težav.

Glede na to, da je v naših ustanovah še vedno veliko ogroženega gradiva, je naša naloga, da skupaj z arhivisti, knjižničarji, kustosi, galeristi in drugimi varuhi izberemo in določimo prioriteto reševanja posameznega gradiva. Konkretni postopki konserviranja in restavriranja so prepuščeni strokovni odločitvi restavratorja, skrb za pogoje hrambe, pa je v večji meri v pristojnosti širše družbe, ki pa na žalost pogosto nima prevelikega posluha za tovrstne naložbe.

 

NAŠE RAZSTAVE

Ob naši 50. letnici

 

KONSERVATORSKO RESTAVRATORSKI POSTOPKI

Restavriranje Bochove zeliščarke

 

MATERIALNO VAROVANJE GRADIVA

Prioritete reševanja (poplave)

Pregled reševanja posameznih zvrsti gradiva

 

IZOBRAŽEVANJE (simpoziji, seminarji, tečaji)

 

Srednjeveška knjiga:  konserviranje in restavriranje knjižnih vezav. Izobraževanje pod vodstvom prof. Christopherja Clarksona iz Oxforda, 8. do 19. novembra 2010

 

RAZISKOVALNO DELO (objave)

  

PUBLIKACIJE

Pol stoletja

Centra za konserviranje in restavriranje Arhiva Republike Slovenije

Svetloba in kulturna dediščina

Razstavljanje arhivskega in knjižničnega gradiva ter likovnih del na papirju

Vezave srednjeveških rokopisov 

IFLA načela za hrambo knjižničnega gradiva in za ravnanje z njim

Konserviranje knjig in papirja

Writing and image

Zapis in podoba

Konservatorsko-restavratorska dejavnost v Arhivu SR Slovenije

Svet na papirju - zgodba knjig

 

BIBLIOGRAFIJA

1956-2006  

 

RAZNO

 

Uporaba rokavic - British Library

Uporaba rokavic - IFLA

Varna digitalizacija knjig - Zložljiv klinasti podstavek za digitalizacijo knjig