SLOVENSKI FILMSKI ARHIV
Cilji in bližnje naloge
Glavna dejavnost Slovenskega filmskega arhiva pri arhivu Republike Slovenije (dalje SFA) je evidentiranje,hramba, strokovna obdelava slovenskega filmskega arhivskega gradiva.
Naloge SFA v bližnjem obdobju so pridobivanje izvirnikov novejših filmov, ki so še pri producentih, kopiranje filmov, ki so samo v izvirni obliki in kjer ni kopij, obnova poškodovanega filmskega arhivskega ter digitalizacija in elektronska hramba slovenskega filmskega arhivskega gradiva ter sodelovanje v mednarodnih projektih.
Ustanovitev in zgodovina
SFA je z več kot štiridesetletno tradicijo eden izm
ed najstarejših filmskih arhivov v srednjeevropskem prostoru ter drugi najstarejši filmski arhiv v bivši Jugoslaviji, takoj za Jugoslovansko kinoteko. Ustanovljen je bil leta 1968 pri takratnem Arhivu SRS z nalogo zbiranja, hrambe ter varovanja slovenskega filmskega arhivskega gradiva na podlagi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list SRS 24/66), ki je določal, da je tudi film arhivsko gradivo.To svojo nalogo opravlja SFA vse do danes za celoten slovenski kulturni prostor.
V času svojega obstoja je zbral večino slovenske filmske dediščine, ki so jo posneli slovenski avtorji in producenti, predvsem Triglav film, Viba film in Studio Unikal. Poleg tega so osnovni filmski zbirki dodali še mnogo filmov iz starej
šega obdobja od 1905 dalje, ki so jih posneli zasebni snemalci, med katerimi naj omenimo vsaj najbolj znane, Karola Grossmanna, začetnika slovenske kinematografije, Božidarja Jakca, Metoda Badjuro in Veličana Beštra. Kot ena izmed zaslug za ohranitev slovenskega filma je tudi pridobitev izvirnikov filmov Triglav in Viba filma na nitratnih trakovih, ki jih je SFA uspelo pripeljati v Slovenijo iz Jugoslovanske kinoteke v Beogradu leta 1991, le nekaj dni pred začetkom vojne za Slovenijo. Po letu 1990 so nam zaupali v hrambo in varstvo filme tudi Akademija za gledališče, film, radio in televizijo, muzeji, arhivi, izobraževalne ustanove, podjetja in gospodarske družbe, razna ministrstva ter zasebni ustvarjalci in zbiratelji. To so storili zaradi zaupanja v SFA, strokovnega dela, pogojev hrambe, upoštevanja mednarodnih standardov. Pri tem poudarjamo, da smo Slovenci, po zaslugi SFA eden izmed redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati, hraniti in ohraniti ter popisati in katalogizirati večina slovenske filmske dediščine.
Veljavna zakonodaja
V Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006 so producenti, ki so posneli film s pomočjo javnih sredstev dolžni takoj po izdelavi filma izročati filmsko arhivsko gradivo Arhivu Republike Slovenije. Filmsko arhivsko gradivo je zmontiran originalni slikovni in tonski negativ filma, posnet na filmskem traku ter filmi, posneti na analognih in digitalnih nosilcih, ki jih izdelajo slovenski producenti, oziroma so izdelani v koprodukciji slovenskih in tujih koproducentov v Republiki Sloveniji. Poleg tega SFA zbira tudi novejše filme, ki sodijo v našo arhivsko zbirko in jih ni financirala država oziroma Filmski sklad RS.
Mednarodno sodelovanje
SFA je član FIAF (Mednarodnega združenja filmskih arhivov). Leta 1993, na kongresu FIAF v Stockholmu se je SFA včlanil, polnopraven član pa je postal 1999 na kongresu v Madridu. Polnopravno članstvo v FIAF pomeni mednarodno priznanje za strokovno delo, predvsem pri varstvu slovenskega filmskega arhivskega gradiva.
Na podlagi zaupanja v delo SFA je FIAF, skupaj s Slovensko kinoteko zaupal organizacijo 61. kongresa te mednarodne organizacije filmskih arhivov in kinotek ter muzejev Ljubljani. Prav kongres je bila osrednja mednarodna filmska prireditev ob stoletnici slovenskega filma, ki se je praznovala leta 2005. Ob tem smo restavrirali in digitalizirali prve slovenske filme dr. Karola Grossmanna.
Evidentiranje, prevzemi in strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva
Poleg varstva in hrambe je druga najpomembnejša dejavnost SFA evidentiranje, strokovna obdelava in popisovanje filmskega arhivskega gradiva. Filmi so vpisani v centralni računalniški evidenci z nas
lovom, kratko vsebino, ustvarjalci in tehničnimi podatki (dolžina v metrih in minutah, format traku, ton, barva, število kopij, materialno stanje kopij, datum izročitve, ime izročitelja, povezava z prevzemno knjigo, datum produkcije in prvega prikazovanja). V to evidenco je bilo do konca leta 2009 vpisanih 7705 naslovov filmov z 31.480 koluti. Naloga strokovnih sodelavcev je tudi podroben opis filmov po mednarodnih standardih. Do sedaj je v sedmih inventarjih v knjižni obliki na 2120 straneh opisanih 3417 filmov opremljenih z znanstvenim aparatom, to je s krajevnim kazalom, kazalom pravnih oseb, osebnim kazalom, kazalom ustvarjalcev filma in kazalom stvarnih gesel, ki jih je vseh skupaj preko 50 tisoč. Ves znanstveni aparat s skrajšano vsebino filmov je dostopen tudi na spletni strani Arhiva RS. SFA vodi tudi evidenco filmov, ki so jih o Sloveniji in Slovencih snemala tuja filmska podjetja in ustvarjalci iz Avstrije, Srbije in Črne gore, Hrvaške, Makedonije, Bosne in Hercegovine, Italije, Francije, Nemčije, Rusije in Združenih držav Amerike . Posledica članstva v FIAF je boljše sodelovanje ne samo pri izmenjavi podatkov o filmih, pač pa tudi pridobivanje filmov pomembnih za slovensko zgodovino.
SFA poleg filmov hrani tudi vse spisovno arhivsko gradivo Triglav fil
ma, Viba filma, Vesna filma, Film servisa in Filmskega sklada RS in Radiotelevizije Slovenija, ki je v celoti popisano v inventarjih in na voljo uporabnikom (880 škatel). Zelo obsežne so tudi zbirke fotografij in diapozitivov , ki je prav tako popisana v inventarjih in na voljo uporabnikom. Te posamezne zbirke so splošna zbirka, filmske fotografije, zbirka TV serije Ko se korenin zavemo, uredništva Naše žene, Arhiva in Arhivskega društva, voščilnic in diapozitivi Božidarja Jakca (60.000 kosov, 4 inventarji). SFA ima tudi zbirko VHS in Beta videokaset (1142 kosov). Imamo tudi zbirko zvočnih zapisov (10 škatel).
Materialno varstvo
Kljub temu, da razmere v filmskih skladiščih, tako na sedežu Arhiva v Ljubljani, kot v Gotenici, niso optimalne, je uspelo SFA ohraniti celotno zbirko nedotaknjeno. Zaradi nevarnosti, ki ga predstavlja nitratni trak, ki lahko zaradi svojih substanc povzroči eksplozijo velikih razsežnosti, je Arhivu uspelo za le te filme pridobiti posebno skladišče v Borovcu na Kočevskem. Na Roški cesti se gradijo tudi nova skladišča za hrambo filmskega arhivskega gradiva.
Uporaba
SFA ni zaprtega tipa, ki bi le varoval in hranil filmsko arhivsko gradivo, pač pa je široko odprt za uporabnike, med katerimi so domači in tuji raziskovalci in zgodovinarji filma, študentje različnih usmeritev, filmski in televizijski režiserji ter producenti, muzeji, kulturniki različnih profilov in izobraževalne ustanove. Ker SFA še nima lastne projekcijske dvorane, prireja redne filmske predstavitve v dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani ter po dogovoru drugod po Sloveniji in tujini.
Vsako leto v decembru že desetletje in pol pripravljamo prireditev z naslovom Ob letu osorej, kjer so predstavljena manj znana dela posameznih filmskih ustvarjalcev, od snemalcev, režiserjev, do inovatorjev filmske tehnike, različni žanri in koprodukcije. Prireditev je namenjena srečanju s filmskimi ustvarjalci različnih generacij.
V novejšem času se povečuje filmskega arhivskega gradiva za domače in tuje TV oddaje kot tudi za inserte za filmsko produkcijo in razstave v muzejih. Pri tem je, pri izbiri, zaradi poznavanja gradiva, nenadomestljiva pomoč strokovnih delavcev. SFA je pripravil tri velike samostojne razstave filmskih fotografij, ki jih je spremljal bogat strokovni katalog, o Metodu in Milki Badjuri, Božidarju Jakcu in Filmskih obzornikih. Gradivo po n
ašem izboru je bilo vključeno tudi v druge razstave Arhiva Republike Slovenije.
Strokovni in tehnični delavci se stalno izobražujejo tako doma in v tujini (filmski arhivi, laboratoriji, FIAF Summer School), spremljajo novosti s področja varstva in zaščite filmskega gradiva s pomočjo nove digitalne tehnike. Strokovni delavci SFA so hkrati tudi raziskovalci slovenskega filma, najprej pri popisovanju, ugotavljanju novih dejstev ter pri raziskavah posameznih filmskih sklopov (filmskih šol, razvoj produkcije, žanrov, - npr. etnografski, dokumentarni, turistični, študentski, reklamni filmi itd …). Ena izmed smeri je tudi raziskava lokalne zgodovine s pomočjo in analizo filmskih zapisov posameznega okolja ob upoštevanju multidisciplinarnega pristopa. Te raziskave so objavljene v strokovnem tisku različnega znanstvenega profila, predvsem v zgodovinskih in etnografskih publikacijah.
Kdo smo
V SFA je zaradi narave dela pri filmu poudarek na skupinskem delu in delovna področja se med seboj precej prepletajo.
Za filmsko arhivsko gradivo skrbi sedem delavcev. Naša osnovna področja so:
Aleksander Blaznik (tel. 01 2414227), aleksander.blaznik(at)gov.si, tehnični pregled in opremljanje filmov ter vpis tehničnih podatkov v osrednjo računalniško evidenco.
Roman Marinko (tel. 01 2414228), roman.marinko(at)gov.si, tehnični pregled filmov pred in po uporabi filmskega arhivskega gradiva ter prenos iz analognih na digitalne nosilce.
Marta Rau Selič (tel. 01 2414226), marta.rau(at)gov.si, izvajanje uporabe filmskega arhivskega gradiva
Adrijan Kopitar (tel. 01 2414213), adrijan.kopitar(at)gov.si, je skrbnik zbirk fotografskih zbirk
Vladimir Sunčič (tel. 01 2414293), vladimir.suncic(at)gov.si, strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva in mednarodne povezave.
Mag.Tatjana Rezec Stibilj (tel. 01 2414213), tatjana.stibilj(at)gov.si, strokovna obdelavo filmskega arhivskega gradiva ter prevzemanje in urejanje spisovnega gradivo javnopravnih oseb in zasebnikov s filmskega področja
Mag. Alojzij Teršan (tel. 01 2414229), alojzij.tersan(at)gov.si, prevzemi in strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva in vodenje SFA.
Publikacije
Inventarji:
Ivan Nemanič, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998
Ivan Nemanič, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2002
Tatjana Rezec Stibilj, Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2000
Tatjana Rezec Stibilj, Vladimir Sunčič Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2002
Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2009
Monografske publikacije
Ivan Nemanič, Filmi Metoda in Milke Badjura 1926 –96, Ljubljana 1994
Ivan Nemanič, Filmski zapiski Božidarja Jakca 1929 – 55, Ljubljana 2005
Lojz Tršan: Slovenski film in njegovo varovanje, Ljubljana 1998
Tatjana Rezec Stibilj , Slovenski dokumentarni film 1945 – 1958, Ljubljana 2005
Katalogi razstav
Ivan Nemanič, Alja Ljubič : Filmski obzornik zrcalo časa 1946 – 1951, Ljubljana 1991
Ivan Nemanič, Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926 –69, Ljubljana 1995
Videopublikacija
Slovenski turistični film, Ljubljana 2008