Skoči do osrednje vsebine

Slovenski filmski arhiv pri Arhivu Republike Slovenije (SFA) je z več kot petdesetletno tradicijo med najstarejšimi filmskimi arhivi v srednjeevropskem prostoru in drugi najstarejši filmski arhiv v nekdanji Jugoslaviji, takoj za Jugoslovansko kinoteko.

Ustanovljen je bil leta 1968 pri takratnem Arhivu Slovenije z nalogo zbiranja in varovanja slovenskega filmskega arhivskega gradiva na podlagi tedaj veljavnega arhivskega zakona, ki je določal, da je film arhivsko gradivo.

To nalogo v SFA opravljamo tudi danes za celotni slovenski kulturni prostor. V času svojega obstoja smo zbrali večino slovenske filmske dediščine, ki so jo posneli slovenski avtorji in producenti. Najstarejši filmi v zbirki filmov (SI AS 1086) so prvi slovenski filmski zapisi dr. Karola Grossmanna, začetnika slovenske kinematografije. Po letu 1990 so nam filme zaupali v hrambo in varstvo tudi muzeji, arhivi, izobraževalne ustanove, podjetja in gospodarske družbe, različna ministrstva ter zasebni ustvarjalci in zbiratelji. Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve SFA med redkimi narodi, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino narodne filmske dediščine.

Evidentiramopridobivamostrokovno obdelujemo in zagotavljamo materialno varovanje in uporabo slovenskega filmskega arhivskega gradiva v skladu s področno zakonodajo. V skladu z veljavno arhivsko zakonodajo morajo producenti, ki so posneli film z javnimi sredstvi, takoj po izdelavi filma izročati filmsko arhivsko gradivo Arhivu Republike Slovenije. Filmsko arhivsko gradivo je zmontiran izvirni slikovni in tonski negativ filma, posnet na filmskem traku, ter filmi, posneti na analognih in digitalnih nosilcih, ki jih izdelajo slovenski producenti oziroma so izdelani v koprodukciji slovenskih in tujih koproducentov v Republiki Sloveniji. Poleg tega zbiramo tudi filme, ki sodijo v arhivsko zbirko in jih ni sofinancirala država oziroma Slovenski filmski center, javna agencija.

Urejanje filmskega arhivskega gradiva

Filmi so vpisani v evidenci fondov in zbirk z naslovom, kratko vsebino, ustvarjalci in tehničnimi podatki (dolžina v metrih in minutah, format traku, ton, barva, število kopij, materialno stanje kopij, datum izročitve, ime izročitelja, povezava z prevzemno knjigo, letom produkcije). Do konca leta 2019 smo v to evidenco vpisali 12.689 naslovov filmov.

Izdali smo osem inventarjev v knjižni obliki, v katerih je popisanih 3.770 filmov, opremljenih z znanstvenim aparatom: s krajevnim kazalom, kazalom pravnih oseb, osebnim kazalom, kazalom ustvarjalcev filma in kazalom stvarnih gesel, vsega skupaj več kot 50.000 gesel.

Vodimo tudi evidenco filmov, ki so jih o Sloveniji in Slovencih snemala tuja filmska podjetja. Skrbimo za zbirko videokaset in zbirko zvočnih zapisov, pa tudi za spisovno arhivsko gradivo (scenariji, snemalne knjige in drugo gradivo, povezano s produkcijo posameznega filma) ter obsežno zbirko fotografij in diapozitivov.

Materialno varstvo

Filmsko arhivsko gradivo hranimo v klimatiziranih filmskih skladiščih na Poljanski (Kapusovi) ulici v Ljubljani, ki so bila adaptirana leta 2015 v skladu s priporočenimi standardi. Zaradi nevarnosti, ki jo pomeni gorljivi nitratni trak, smo za to vrsto filmskega arhivskega gradiva pridobili posebno dislocirano skladišče v Borovcu na Kočevskem.

Uporaba filmskega arhivskega gradiva

Uporabnikom omogočamo dostop do podatkov o gradivu prek inventarjev in tudi po spletnem iskalniku.
Uporaba filmskega arhivskega gradiva za domače in tuje televizijske oddaje ter tudi za ustvarjanje novih avtorskih del na področju avdiovizualne produkcije se povečuje. V muzejih in sorodnih ustanovah so avdiovizualne ponazoritve skoraj nepogrešljiv sklop razstavnih projektov. Tudi tem vrstam uporabnikom omogočamo uporabo filmskega arhivskega gradiva. 

Navodila za izročanje e-filmskega in avdiovizualnega arhivskega gradiva

Naziv storitve Institucija
Arhiv Republike Slovenije