Skoči na vsebino

INFORMACIJE JAVNEGA ZNAČAJA

KATALOG INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

1. Osnovni podatki o katalogu

Naziv organa: Arhiv Republike Slovenije
Naslov: Zvezdarska 1, p. p. 523, 1002 Ljubljana
Telefon: (01) 24 14 200
Fax: (01) 24 14 276
Elektronski naslov: ars(at)gov.si
Davčna št.: SI12356824
Matična št.: 2399369000

Predstojnik in odgovorna oseba organa: dr. Bojan Cvelfar, direktor

Uradna oseba za posredovanje informacij javnega značaja in pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov: Luka Urban Zupanc, podsekretar

naslov: Arhiv RS, Zvezdarska 1, Ljubljana

telefon: (01) 24 14 223

e-mail: luka.zupanc(at)gov.si 

Datum prve objave kataloga: 9. 12. 2005

Datum zadnje spremembe kataloga: 13. 9. 2017

Katalog je dostopen na spletnem naslovu:http://www.arhiv.gov.si/

Druge oblike kataloga: poleg elektronske različice, ki jo najdete na zgornjem spletnem naslovu Arhiva RS je dostopna tudi različica v fizični obliki na sedežu Arhiva RS.

2. Splošni podatki o Arhivu Republike Slovenije, s katerimi upravlja

2.a Podatki o organizaciji

Kratek opis delovnega področja

- Arhiv RS opravlja upravne in strokovne naloge na področjih varstva in hrambe dokumentarnega in arhivskega gradiva, ki nastaja pri državnih organih in drugih zakonsko določenih osebah,
- skrbi za enotno strokovno izvajanje javne arhivske dejavnosti,
- opravlja druge naloge, določene z zakonom in podzakonskimi predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

Seznam notranjih organizacijskih enot:

SEKTOR ZA VARSTVO NAJSTAREJŠEGA ARHIVSKEGA GRADIVA

vodja: dr. Jure Volčjak 

telefon: (01) 24 14 247

e-mail: jure.volcjak(at)gov.si

SEKTOR ZA VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA S PODROČJA ZDRAVSTVA, ŠOLSTVA, GOSPODARSTVA, DRUŠTEV, DELA UPRAVE IN SODSTVA

Vodja: mag. Daniela Juričič Čargo

telefon: (01) 24 14 213

e-mail: daniela.juricic(at)gov.si

SEKTOR ZA VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA POSEBNIH ARHIVOV

Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana

vodja: dr. Matevž Košir

telefon: (01) 24 14 295

e-mail: matevz.kosir(at)gov.si

SEKTOR ZA VARSTVO ARHIVSKEGA GRADIVA UPRAVE PO LETU 1945

vodja: Vesna Gotovina

telefon: (01) 24 14 293

e-mail: vesna.gotovina(at)gov.si

SEKTOR ZA INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJO

vodja: Branko Radulovič

telefon: (01) 24 14 254

e-mail: branko.radulovic(at)gov.si

SLOVENSKI FILMSKI ARHIV - SEKTOR

vodja: mag. Tatjana Rezec Stibilj

telefon: (01) 24 14 213

e-mail: tatjana.stibilj(at)gov.si

SEKTOR ZA ELEKTRONSKE ARHIVE IN RAČUNALNIŠKO PODPORO

vodja: dr. Tatjana Hajtnik

telefon: (01) 24 14 217

e-mail: tatjana.hajtnik(at)gov.si

CENTER ZA RESTAVRIRANJE IN KONSERVIRANJE ARHIVSKEGA GRADIVA - SEKTOR

vodja: dr. Jedert Vodopivec

telefon: (01) 24 14 206

e-mail: jedert.vodopivec(at)gov.si

2.b Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov z delovnega področja organa (preko državnega, lokalnega oziroma evropskega registra predpisov):

Povezava na državni register predpisov:
- Povezava na Pravno-informacijski sistem Republike Slovenije
- Povezava na Uradni list RS

Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov z delovnega področja Arhiva RS

Zakoni
- Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih /ZVDAGA/

Podzakonski predpisi

- Uredba o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva /UVDAG/

- Pravilnik o določanju rokov hranjenja dokumentarnega gradiva v javni upravi
- Pravilnik o strokovni usposobljenosti uslužbencev javnopravnih oseb ter delavcev ponudnikov storitev, ki delajo z dokumentarnim gradivom
- Pravilnik o določitvi tarif pri uporabi arhivskega gradiva
- Pravilnik o strokovnih izpitih na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva
- Pravilnik o pridobivanju nazivov na področju varstva kulturne dediščine in varstva arhivskega gradiva

  

2.c Seznam predlogov predpisov (preko državnega oziroma lokalnega registra predpisov)
Predlogi predpisov:
-
Predlogi predpisov Ministrstva za kulturo

2.d Seznam sprejetih in predlaganih strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih

Program dela za leto 2005

Program dela za leto 2006

Program dela za leto 2007

Program dela za leto 2008

Program dela za leto 2009

Program dela za leto 2010

Program dela za leto 2011

Program dela za leto 2012, Potrditev programa

Program dela za leto 2013, Potrditev programa

Program dela za leto 2014, Potrditev programa

Program dela za leto 2015, Potrditev programa

Program dela za leto 2016, Potrditev programa

Program dela za leto 2017, Potrditev programa

Program dela za leto 2018, Potrditev programa

2.e Seznam storitev

- za uporabnike arhivskega gradiva

za ustvarjalce arhivskega gradiva

2.f Seznam vrst upravnih, sodnih ali zakonodajnih postopkov

Vrste postopkov, ki jih vodi Arhiv RS:
- Registracija ponudnikov opreme in storitev
- Potrjevanje notranjih pravil
- Razglasitev zasebnega dokumentarnega gradiva za arhivsko gradivo
- Dostop do arhivskega gradiva zaradi potreb uradnih postopkov
- Podaljšanje roka za izročitev javnega arhivskega gradiva v arhiv
- Dostop do informacij javnega značaja in odločanje o ponovni uporabi arhivskega gradiva

Vrste postopkov, ki jih vodi Arhivska komisija, ki deluje pri Arhivu RS:
- Odločanje o ugovorih zoper omejitev dostopa do arhivskega gradiva
- Odločanje o izjemnem skrajšanju rokov nedostopnosti arhivskega gradiva


2.g Seznam javnih evidenc, s katerimi organ upravlja, in drugih informatiziranih zbirk podatkov organa

Javne evidence in druge informatizirane zbirke organa z metapodatki so objavljene spletni strani organa: www.arhiv.gov.si

Seznam evidenc:
- Register ustvarjalcev javnega arhivskega gradiva
- Evidenca fondov in zbirk
- Evidenca arhivskega gradiva v zamejstvu in po svetu, ki se nanaša na Slovenijo in Slovence
- Evidenca javnih simbolov, grbov, zastav, pečatov, žigov in štampiljk
- Register akreditirane (certificirane) opreme in storitev
- Register potrjenih notranjih pravil
- Register potrjenih vzorčnih notranjih pravil

3. Opis načina dostopa do drugih informacij javnega značaja

Opis dostopa do posameznih sklopov informacij:

- opis dostopa preko spleta z navedbo tehničnih pogojev in oblik, v katerih se nahajajo informacije javnega značaja: Za brskanje po naših spletnih straneh potrebujete brskalnik Internet Explorer ali Mozilla Firefox ali Google Chrome ali Netscape. Večina informacij je dostopna na spletnem naslovu www.arhiv.gov.si ob vsakem času. Veliko uporabnih informacij se nahaja tudi na spletni strani e-uprava.gov.si/e-uprava/;
- opis »fizičnega« dostopa z navedbo uradnih ur, prostora in načina seznanitve z informacijo: Stranke lahko do informacij javnega značaja dostopajo, če se osebno zglasijo v Arhivu RS, nekatere informacije so na voljo tudi v brošuri Arhiva RS;
- opis dostopa za ljudi s posebnimi potrebami v skladu s 15. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja: možen je dostop za vpogled v dokumente z invalidskimi vozički, na spletnih straneh je možen ogled dokumentov tudi za slabovidne (povečava črk);
- opis delnega dostopa: v skladu z 21. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

POSTOPEK ZA DOSTOP DO INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Državni zbor Republike Slovenije je februarja 2003 sprejel Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljnjem besedilu: ZDIJZ) in tako zakonsko uredil ustavno pravico vsakogar do informacij javnega značaja iz 39. člena Ustave Republike Slovenije. Namen ZDIJZ je zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. ZDIJZ določa tri kriterije, po katerih lahko opredelimo informacijo javnega značaja, in sicer mora organ z njo razpolagati, iti mora za informacijo, ki izvira iz delovnega področja organa, in nahajati se mora v neki materializirani obliki. Informacija javnega značaja v primeru poslovnih subjektov pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava je definirana v 4.a členu ZDIJZ. Ponovna uporaba informacij javnega značaja pomeni uporabo s strani fizičnih oseb ali pravnih oseb za pridobitne ali nepridobitne namene razen za prvotni namen v okviru javne naloge, zaradi katerega so bili dokumenti izdelani.

 

ZDIJZ ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo zavezanci v postopku za posredovanje informacij javnega značaja, ki so: državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil, izvajalci javnih služb in poslovni subjekti pod prevladujočim vplivom oseb javnega prava. Za vsa vprašanja postopka za posredovanje informacij javnega značaja na podlagi formalne zahteve, ki niso izrecno urejena z ZDIJZ, se subsidiarno uporabljajo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu: ZUP).

 

Prosilec lahko zahteva dostop do informacij javnega značaja z ustno (neformalno) ali s pisno (formalno) zahtevo, ZDIJZ pa mu ne zagotavlja pravnega varstva, če zahtevo vloži ustno. Neformalna zahteva se ne šteje za vlogo v upravnem postopku v smislu ZUP. Zahtevo lahko prosilec vloži tudi v elektronski obliki (tudi) brez varnega elektronskega podpisa in se bo taka vloga vseeno štela za formalno vlogo (v takem primeru mora biti v zahtevi med drugim navedeno ime, priimek in naslov prosilca).

 

Če se prosilec odloči vložiti formalno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, jo naslovi na tisti organ, za katerega meni, da razpolaga s to informacijo. 17. člen ZDIJZ določa, da mora vsebina formalne zahteve obvezno vsebovati:

- navedbo organa, ki se mu zahteva pošilja;
- osebno ime prosilca oziroma firmo ali ime pravne osebe;
- navedbo morebitnega zastopnika ali pooblaščenca;
- naslov prosilca oziroma naslov zastopnika ali pooblaščenca.

Prosilec mora v formalni zahtevi opredeliti informacijo, s katero se želi seznaniti, ter določiti, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, fotokopija, prepis, elektronski zapis). V zahtevi prosilec ni dolžan pravno utemeljiti zahteve, kar pomeni, da ni zavezan izkazovati pravnega ali kakršnega koli drugega interesa, niti ni dolžan navesti namena uporabe informacije, ki jo želi pridobiti.

 

Ko prosilec vloži nepopolno zahtevo, ga mora organ pozvati, da jo v roku, ki ga organ določi, dopolni. Če prosilec tega ne stori, organ zahtevo zavrže. Pri dopolnitvi zahteve zakon zagotavlja prosilcu ustrezno strokovno pomoč s strani uradne osebe za posredovanje informacij javnega značaja.

 

Če organ formalni zahtevi za dostop do informacije javnega značaja ugodi, o tem ne izdaja posebne upravne odločbe, ampak napravi le uradni zaznamek. Če pa formalno zahtevo deloma ali v celoti zavrne, o tem izda pisno odločbo, katere sestavni del je tudi obrazložitev razlogov, zaradi katerih je bila zahteva zavrnjena, ter pouk o pravnem sredstvu.

 

Organ mora odločiti o formalni zahtevi prosilca nemudoma, najpozneje pa v 20 delovnih dneh od dneva prejema popolne zahteve, v izjemnih okoliščinah pa se z zakonom določen rok lahko podaljša za največ 30 delovnih dni. ZDIJZ vzpostavlja domnevo, da se formalna zahteva prosilca šteje za zavrnjeno, če organ prosilcu ne omogoči dostopa do informacije in, če tudi ne izda in ne vroči prosilcu odločbe o zavrnitvi v predvidenem roku (t. i. molk organa).

 

Če organ formalni zahtevi prosilca ugodi, mu mora nemudoma omogočiti dostop do zahtevane informacije. Če je zahtevana informacija zavarovana skladno z Zakonom o avtorski in sorodnih pravicah, je mogoče izvesti dostop do informacije javnega značaja le tako, da se le-ta da prosilcu na vpogled.

 

Če prosilec meni, da informacija, s katero se je seznanil, ni informacija javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi, lahko zahteva od organa, da mu omogoči seznanitev z informacijo javnega značaja, ki jo je navedel v zahtevi. O tem mora organ odločiti nemudoma, najkasneje pa v roku treh delovnih dni.

 

Ponovna uporaba arhivskega gradiva je mogoča v skladu z 6.b in 6.c členom ZDIJZ, če se zahteva za ponovno uporabo nanaša na arhivsko gradivo:

- ki je v skladu z zakonom, ki ureja arhive, prosto dostopno javnosti,
- na katerem ni pravic intelektualne lastnine tretjih oseb in
- ki ga hrani arhiv v okviru izvajanja javne službe ali je v skladu z zakonom, ki ureja arhive, v lastnem varstvu (v nadaljnjem besedilu: arhivsko gradivo).

Ponovna uporaba arhivskega gradiva se, ne glede na določbe šestega odstavka 6. člena ZDIJZ, lahko zavrne iz razlogov, navedenih v prejšnjem odstavku.

Zoper odločbo, s katero je organ formalno zahtevo zavrnil, zoper sklep, s katerim je organ formalno zahtevo zavrgel, ter v drugih primerih, ki jih določa ZDIJZ, ima prosilec po ZDIJZ pravico do pritožbe. V pritožbenem postopku odloča Informacijski pooblaščenec.

Neobvezni obrazci:
- Zahteva za dostop do informacij javnega značaja Arhiva RS (doc || pdf);
- Zahteva za ponovno uporabo informacij javnega značaja Arhiva RS (doc || pdf).

4. Stroškovnik za posredovanje informacij javnega značaja

Glej člen 16., 17. in 18. Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

5. Stroškovnik za zaračunavanje stroškov ponovne uporabe

Organ ne zaračunava cene ponovne uporabe informacij javnega značaja. Organ lahko zaračunava le mejne stroške za ponovno uporabo informacij javnega značaja v skladu s
20 členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

Mejne stroške za ponovno uporabo organ zaračunava na podlagi Pravilnika o določitvi tarif pri uporabi arhivskega gradiva (Uradni list RS, št. 48/08 in 87/08).

6. Seznam najpogosteje zahtevanih informacij javnega značaja
- podatki o odgovorni osebi za posredovanje informacij javnega značaja,
- odločba o imenovanju direktorja Arhiv RS,
- zapisniki poslovodnega kolegija.