PODATKI O ZBIRKI FILMOV

Slovenski filmski arhiv ali krajše SFA, deluje kot enota v okviru Arhiva Republike Slovenije in je član FIAF, mednarodne organizacije filmskih arhivov.

USTANOVITEV IN ZAKONODAJA

Začetki SFA segajo v leto 1966, ko je Zakon o arhivskem gradivu in arhivih opredelil filmsko gradivo kot arhivsko gradivo in zadolžil arhive, da poskrbijo za njegovo ohranitev. Zaradi specifičnosti filmskega gradiva, predvsem drage opreme za vzdrževanje in specializacije kadrov je bil 1968 s sklepom Skupnosti arhivov Slovenije pri Arhivu ustanovljen filmski oddelek, ki je skrbel za hrambo filmov za vse slovensko ozemlje. Po zakonu iz 1966 so morali vsi imetniki izročati filmsko gradivo arhivu 30 let po nastanku. Do sprememb je prišlo 1974 ko je Zakon o filmu, določal, da morajo producenti šest mesecev po izgotovitvi filmov brezplačno izročiti po eno brezhibno kopijo arhivu. Ker pa je izvirno gradivo še vedno obdržal producent, ni bila zagotovljena popolna ohranitev filmov. Zakon o naravni in kulturni dediščini iz leta 1981 je določal da producent šest mesecev po izgotovitvi izroči Arhivu po dve brezhibni kopiji, po treh letih pa izvirno gradivo, s čimer je bila zagotovljena osnova za varovanje filmskega gradiva.

Po novem Zakonu o arhivskem gradivu in arhivih iz leta 1997 se za filmsko arhivsko gradivo šteje zmontirani originalni slikovni in tonski negativ filma in po ena filmska kopija vsakega filma, ki jo izdela slovenski producent, oziroma je izdelan v koprodukciji slovenskih in tujih producentov v Republiki Sloveniji. Po tem zakonu mora producent izročiti filmsko arhivsko gradivo Arhivu takoj po izdelavi filma. V pogodbi o izročitvi filmskega gradiva, ki jo sklene producent z Ministrstvom za kulturo pa se mu prizna nadomestilo stroškov za izdelavo intermediata in filmske kopije.

EVIDENTIRANJE IN PREVZEMI FILMSKEGA  ARHIVSKEGA GRADIVA

SFA je od ustanovitve do konca leta 2000 prevzel 4800 filmskih naslovov oziroma 21 000 filmskih kolutov od leta 1905 do 2000. V svojih osemindvajset letih delovanja je evidentiral že čez petdeset filmskih ustvarjalcev, ki so deloma ali v celoti izročili filmsko gradivo SFA .

Najprej je bilo pregledano gradivo Triglav filma, ki je zbiral in hranil tudi starejše slovenske filme do druge svetovne vojne. To gradivo je bilo posneto na gorljive filmske trakove in je bilo zelo poškodovano. Za Triglav filmom je prišel na vrsto za fond Viba filma. Po prevzemanju filmov teh dveh producentskih hiš je začel SFA tudi z evidentiranjem in prevzemom filmov Unikal studia, Univerzuma, Agro-filma, Emotion filma oziroma ŠKUC ter Exportprojekta.

Od filmov zasebnih ustvarjalcev lahko omenimo najpomembnejše, začenši z imeni izpred pred druge svetovne vojne: dr. Karl Grossman, Veličan Bešter, Božidar Jakac, Metod in Milko Badjuro, Janko Ravnik, Josip in Janko Pogačnik, Ivan Zalaznik, Franc Červinka, Stane Viršek, Čoro Škodlar ter gradivo predvojnih zasebnih filmskih podjetij, Emona filma, Prosvetne zveze in filme tujih ustvarjalcev, ki so snemali v Sloveniji, predvsem Svetlotona iz Zagreba. Veliko filmov zasebnih ustvarjalcev je bilo prevzeto po letu 1970, po srečanju s slovenskimi snemalci iz časa med obema vojnama, ko je ARS pridobil tudi številne podatke o njihovem delu.

Ostaja še evidentiranje filmskih amaterjev v Sloveniji in drugih nastajajočih filmskih ustanov in podjetij, kar je tudi stalna naloga za prihodnja leta.

SFA se ukvarja tudi z evidentiranjem slovenskih filmov v arhivih v tujini. Ugotovljeno je, da so nekateri filmi o Sloveniji še v Kinoteki Hrvaške v Zagrebu, Jugoslovanski kinoteki v Beogradu, Avstrijskem filmskem arhivu na Dunaju, Nemškem filmskem arhivu v Berlinu, inštitutu Luce v Rimu in Filmskem arhivu Francije v Bois d'Arcy. Predvidevamo pa, da hranijo za Slovenijo zanimive filme še na Madžarskem, v Franciji za najstarejše obdobje, v Rusiji za čas druge svetovne vojne in morda še v Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike.

Poleg filmskega prevzema arhiv tudi spisovno gradivo filmskih ustvarjalcev, ki pojasnjuje snemanje in vsebino filmov, od scenarijev, snemalnih knjig, plakatov, prospektov, fotografij in drugega gradiva o delovanju filmskih podjetij. V okviru SFA deluje tudi fototeka (okrog 335 000 fotografij) in zbirka videokaset (okrog 500).

KOPIRANJE FILMOV

Kopiranje filmov je zelo zahtevno in drago tehnično opravilo, ki zagotavlja ohranjanje filmske kulturne dediščine na filmskem traku. SFA kopira filme iz treh razlogov:

1. Vse filmsko gradivo do 1953 je bilo posneto na gorljivih nitrotrakovih in zato je ARS že od samega začetka varstva filmskega arhivskega gradiva skrbel predvsem za njegovo kopiranje na acetatne trakove. Vendar je dokajšnja količina filmov še vedno ostala na nitrotrakovih, ki jih je zaradi pomanjkanja primernih skladišč Triglav film nato leta 1973 deponiral v Jugoslovanski kinoteki v Beogradu. Kopiranje gorljivih filmov je bilo do leta 1990, razen nekaterih koprodukcijskih, uspešno zaključeno, in jih je ARS nato tik pred vojno za Slovenijo uspel prepeljati iz Beograda in jih uskladiščiti v primernih podzemnih prostorih v Gotenici.

2. S sredstvi Kulturne skupnosti Slovenije in Ministrstva za kulturo je ARS, zlasti po letu 1988, kopiral tudi slovenske igrane in dokumentarne filme, ki jih producenti po letu 1974 niso izročili v skladu z zakonom. Na ta način se filmska zbirka kompletira, saj je bilo izdelano veliko število dub negativov in projekcijskih kopij filmov.

3. Tretji razlog za kopiranje pa je redno vzdrževanje filmske zbirke, ki se ohranja le z neprestanim reproduciranjem oziroma kopiranjem.

HRAMBA FILMOV

Zaradi svoje specifičnosti potrebujejo filmski trakovi tudi posebne pogoje hranjenja. SFA hrani filme v depojih v Virantovi hiši v Ljubljani na Zvezdarski 1 ter v podzemnih depojih v Gotenici. Depoji so opremljeni s klima napravami in ustrezajo pogojem, ki jih zato predpisuje FIAF.

STROKOVNA OBDELAVA FILMSKEGA GRADIVA

SFA računalniško vodi predpisane evidence ter strokovno obdeluje filmsko arhivsko gradivo. Na voljo so naslednji inventarji:

- Ivan Nemanič, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998;

- Ivan Nemanič, Filmsko gradivo Arhiva Republike Slovenije 1905-1933, Ljubljana 1998;

- Ivan Nemanič, Filmi Milke in Metoda Badjure 1926-1969, Ljubljana 1994;

- Ivan Nemanič, Filmski zapisi Božidarja Jakca 1929-1955, Ljubljana 1989;

- Tatjana Rezec-Stibilj, Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2000.

IZPOSOJA FILMSKEGA GRADIVA

Arhivsko filmsko gradivo je dostopno za uporabnike za študijske, znanstveno-raziskovalne, kulturno-prosvetne in komercialne namene v skladu z Zakonom o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list RS, št. 20/97), Pravilnikom o pogojih za uporabo arhivskega gradiva v Arhivu ter v skladu s posebnimi določili izročiteljev filmov v obliki internih projekcij na montažni mizi v Arhivu, projekcij v kinodvoranah ter za presnemavanje. V primeru izposoje filmov za kopiranje na filmski trak ali magnetne in optične nosilce in projekcije SFA sklepa z uporabniki pogodbe.

AVTORSKE PRAVICE

Uporabniki morajo v skladu z Zakonom o avtorskih in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 21/95) upoštevati moralne in materialne pravice ter druge določbe izročiteljev filmskega arhivskega gradiva, SFA pa vodi ustrezne evidence izposoje. Uporabniki so dolžni poravnati materialne avtorske pravice.