Skoči na vsebino

ČITALNICI ARHIVA RS

 

 

Javno in zasebno arhivsko gradivo, razen filmskega, se daje v uporabo v originalu ali kopijah samo v čitalnicah Arhiva, izven Arhiva pa se lahko izposoja v razstavne in podobne namene samo na podlagi pogodbe s tem, da je zagotovljeno ustrezno materialno varstvo in zavarovanje gradiva pri zavarovalnici.

 

Delovni čas čitalnic Arhiva:

  • na Zvezdarski 1 v Ljubljani:
    • redni delovni čas  

Ponedeljek : 8:00 – 15:00

Torek: 8:00 – 15:00

Sreda: 8:00 – 16:30

Četrtek: 8:00 – 15:00

Petek: 8:00 – 14:00

(V dnevih pred državnimi prazniki od 8.00 do 13.00)

  • na Kongresnem trgu 1 v Ljubljani:
    • vsak delovni dan od 8.00 do 13.00

 

 

NAVODILO ZA UPORABO ARHIVSKEGA GRADIVA V ČITALNICAH ARHIVA RS (ČITALNIŠKI RED) 

 

 

Uporabnik lahko naroči arhivsko gradivo osebno v čitalnici, pisno, po telefonu, telefaksu, na spletnem obrazcu na spletni strani arhiva www.arhiv.gov.si ali po elektronski pošti na naslov ars.citalnica(at)gov.si. Gradivo, naročeno do 13. ure, dobi naslednji delovni dan ob 8. uri. Če je naročeno arhivsko gradivo v dislociranih skladiščih, ga dobi uporabnik najkasneje v petih delovnih dneh.

 

Če je naročilo nepopolno ali nerazumljivo, mora pristojni uslužbenec arhiva v roku treh delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo in naročilo arhivskega gradiva dopolni.

 

Če uporabnik ne začne uporabljati naročenega gradiva v napovedanem času in ne obvesti arhiva o spremembi, se gradivo po tednu dni vrne v skladišče. Uporabnik ga mora ponovno naročiti.

 

Uporabnik lahko naroči največ pet tehničnih enot arhivskega gradiva. Novo arhivsko gradivo lahko praviloma naroči šele po pregledu in vračilu naročenega arhivskega gradiva, in sicer lahko naroča tako, da ima vedno naročenih največ pet enot arhivskega gradiva.  Uporabnik sme naenkrat uporabljati le eno tehnično enoto in eno pomagalo. Za tehnične enote štejejo: arhivska škatla, fascikel, knjiga, mapa, posamezna listina, načrt, mikrofilmski kolut, mikrofilmski žepek, avdio in video kaseta ... Za gradivo v izvorno digitalni obliki se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za gradivo v klasični obliki.

 

Med gradivo prejšnjega odstavka ne štejejo prvotna pomagala (indeksi, delovodniki, kartotečna kazala ipd.) in digitalizirano gradivo, ki je dostopno v elektronski zbirki podatkov arhiva.

 

Če naročeno arhivsko gradivo vsebuje nedostopne podatke po 65. členu ZVDAGA in ga je potrebno pregledati ter pripraviti anonimizirane kopije arhivskega gradiva, mora arhiv najkasneje v desetih delovnih dneh po sprejemu naročila uporabnika obvestiti, kdaj in v kakšni obliki bo to dostopno. V času, ko čaka na anonimizacijo arhivskega gradiva, lahko v skladu z drugim odstavkom tega člena naroča gradivo, ki ga ni treba anonimizirati.

O morebitnih izjemah odloči direktor na podlagi pisne prošnje uporabnika.

 

Obiskovalci čitalnice na Zvezdarski 1 se z osebnim dokumentom identificirajo pri varnostniku arhiva, kjer morajo v posebne omare odložiti torbe in osebno prtljago.

V čitalnici na Kongresnem trgu 1 se obiskovalci zglasijo pri uslužbencu v čitalnici.

 

V čitalnici imajo uporabniki na razpolago arhivske vodnike, inventarje, popise in druge pripomočke za uporabo gradiva (delovodnike, kazala, kartoteke, računalniške podatkovne zbirke itd.).

 

Uporabniki gradiva lahko uporabljajo tudi interno knjižnico Arhiva.

 

Na delovni mizi v čitalnici imajo lahko poleg arhivskega gradiva le tiste pripomočke, ki jih nujno potrebujejo pri uporabi (papir, pisalo, računalnik). Za vse druge pripomočke pri uporabi gradiva je potrebno dobiti dovoljenje.

 

V času uporabe gradiva sme uporabnik pri svojem delu uporabljati le papir, navaden svinčnik oz. računalnik.

 

Na delovni mizi ne sme imeti radirk, kemičnih svinčnikov, flomastrov, nalivnih peres in korekturnih pripomočkov.

 

Če so z namenom, da bi zaščitili originale, izdelane reprodukcije arhivskega gradiva, se dajejo v uporabo praviloma le reprodukcije: digitalizirani posnetki, fotokopije, mikrofilmski posnetki, fotografije, diapozitivi …

 

Arhiv lahko začasno omeji uporabo neurejenega ali poškodovanega gradiva, vendar mora uporabnika obvestiti, kdaj bo dostopno.

 

Uporabnik mora arhivsko gradivo uporabljati tako, da se ohrani njegova urejenost in da se gradivo ne poškoduje. Upoštevati mora navodila pristojnih delavcev v čitalnicah, sicer se mu uporaba prepove.

 

Če pride po krivdi uporabnika do poškodbe arhivskega gradiva, je ta dolžan Arhivu povrniti stroške restavracije oziroma konservacije, tudi če je bila poškodba nenamerna. 

 

Uporabniki morajo pri objavah, razstavah ali reprodukcijah arhivskega gradiva citirati uporabljeno gradivo z navedbo imena ali kratice Arhiva (AS), imena ali signature arhivskega fonda oziroma zbirke ter navedbo številke tehnične ali arhivske enote, iz katere je arhivsko gradivo.

 

Uporabniki, ki so na podlagi arhivskega gradiva iz Arhiva objavili publikacijo ali članek, so dolžni Arhivu izročiti vsaj en izvod publikacije ali separata članka.

 

Filmsko arhivsko gradivo se lahko uporablja s pregledom na montažni mizi ali z video pregledom v Arhivu, s projekcijami v kinodvoranah in s presnemavanjem na filmski trak ali na elektronske oziroma optične nosilce.

 

Pri uporabi filmskega arhivskega gradiva se mora zaradi specifičnosti upoštevati še določila Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Uradni list RS, št. 16/07 - uradno prečiščeno besedilo, 68/08 in 110/13; ZASP). V primerih, ko avtorske in sorodne pravice še niso potekle, kar velja za večino filmskega arhivskega gradiva, se uporabnik zaveže, da ob reproduciranju uredi pravna razmerja z avtorji, kot so na primer: producent, glavni režiser, pisec scenarija, glavni snemalec ali drugi imetniki pravic, in se obveže, da bo spoštoval tudi moralne avtorske pravice.

 

Uporaba filmskega arhivskega gradiva izven Arhiva se ureja s pogodbo po predhodni ureditvi avtorskih pravic.

 

Arhiv za uporabo filmskega arhivskega gradiva zaračunava obrabnino.

 

 

Reproduciranje arhivskega gradiva in izdajanje potrdil za potrebe uporabnikov

 

Arhiv izdaja državljanom za uveljavljanje njihovih pravic, državnim organom in organom lokalnih skupnosti ter drugim pravnim osebam overovljene ali neoverovljene kopije, prepise, izpise in potrdila na podlagi dokumentov, ki jih hrani.

 

Kadar arhiv nima tehničnih možnosti za izdelavo reprodukcij v potrebni obliki in kakovosti, sme uporabnik z dovoljenjem arhiva izdelati reprodukcije, pri tem mora upoštevati navodila uslužbencev v čitalnicah. Kadar poteka reproduciranje izven čitalnice arhiva, ga nadzoruje uslužbenec arhiva, ki sme zaradi varstva gradiva postopek prekiniti oziroma prepovedati.

 

Uporabnik lahko naroči omejeno število reprodukcij. Rok za izdelavo je odvisen od števila reprodukcij in vrste reproduciranja (od 7 do 30 dni).

 

V skladu z materialnim varstvom arhivskega gradiva in iz drugih objektivnih razlogov ni mogoče reproducirati:

- kompletnih fondov in zbirk oziroma njihovih večjih delov,

- načrtov, večjih od formata A3, in načrtov na transparentnih papirjih,

- zemljevidov, večjih od formata A3,

- publikacij, arhivskih popisov in inventarjev ter vodnikov iz interne knjižnice.

 

Katastrske mape, načrte, zemljevide, listine, dokumente z voščenimi pečati, rokopise, urbarje in knjige je možno reproducirati (fotografirati ali skenirati) v Arhivu ali z dovoljenjem v lastni režiji, ob prisotnosti delavca Arhiva. 

 

Na vrh