• Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih dostopno za uporabo, razen za gradivo, ki ima zakonsko določene omejitve uporabe (roke nedostopnosti).
• Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje podatke, ki se nanašajo na državno in javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ali obveščevalno in varnostno dejavnost države ter njene gospodarske interese ter poslovne in davčne skrivnosti postane dostopno za uporabo praviloma najkasneje 40 let po svojem nastanku.
• Javno arhivsko gradivo, ki vsebuje občutljive osebne podatke, postane dostopno za uporabo 75 let po svojem nastanku ali deset let po smrti osebe na katero se nanaša, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi določeno drugače.
• Roke nedostopnosti je možno skrajšati, če javni ali znanstveni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. Na zahtevo javnopravne osebe, ki je izročila javno arhivsko gradivo, se roki lahko izjemoma podaljšajo, vendar ne za več kot 10 let.
• Omejitve dostopnosti arhivskega gradiva z osebnimi in zasebnimi podatki ne veljajo za posameznike, na katere se podatki nanašajo, in za njihove pooblaščence, za zakonite zastopnike in dediče, za državne organe, parlamentarne preiskovalne komisije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilce javnih pooblastil, ki dokumente potrebujejo za svoje delo oziroma jih osebe potrebujejo za uveljavitev svoji pravic.
• Zasebno arhivsko gradivo se v arhivih uporablja v skladu z zakonodajo ter pravnimi akti, na podlagi katerih je arhiv prevzel zasebno arhivsko gradivo (pogodba o izročitvi in prevzemu).
• V primeru, da je zasebno arhivsko gradivo dostopno pod določenimi pogoji, mora uporabnik od izročitelja sam priskrbeti dovoljenje za uporabo in urediti morebitne avtorske obveznosti (moralne in materialne avtorske pravice).
• Pravne in fizične osebe, ki izročajo arhivsko gradivo arhivu, morajo v izročitvenih zapisnikih oziroma v pogodbah o izročitvi označiti vrste in roke nedostopnosti.

Varstvo arhivskega gradiva je v Sloveniji urejeno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006) ter Uredbo o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 86/2006), ki predstavljata dobro pravno podlago za varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika ter urejata tudi varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v elektronski obliki, tako v javnem kot zasebnem sektorju.