PREDSTAVITEV ARHIVSKEGA GRADIVA

Arhivsko gradivo je izvirno in reproducirano (pisano, risano, tiskano, fotografirano, magnetno, optično ali kako drugače zapisano) dokumentarno gradivo, ki je bilo prejeto ali je nastalo pri delu pravnih oziroma fizičnih oseb in ima trajen pomen za znanost in kulturo.

Arhiv hrani:

• arhivsko gradivo republiških upravnih in drugih državnih organov in nekdanjih državnih ali avtonomnih organov na stopnji dežele ali podobni višji stopnji, ki so imeli sedež na ozemlju Slovenije in so upravno in sodno pokrivali njeno celotno ozemlje (od 15. stoletja dalje);
• arhivsko gradivo organov, organizacij in društev s področja gospodarstva, bančništva, zdravstva in socialnega varstva, šolstva, kulture in znanosti, ki so po svojih pravilih delovali za celotno območje današnje Slovenije ali njenih nekdanjih dežel (od 16. stoletja dalje);
• arhivsko gradivo zemljiških gospostev, rodbin, družin in posameznikov, ki je pomembno za zgodovino (od 13. stoletja dalje);
• arhivsko gradivo v zbirkah: listine (od 12. stoletja dalje), rokopise (od 9. stoletja dalje), zemljiške knjige (od 18. stoletja dalje), katastre (od 18. stoletja dalje), načrte (od 18. stoletja dalje)...

Slovenski filmski arhiv hrani slovenske dokumentarne, animirane in igrane filme od najstarejšega slovenskega filma iz leta 1905 dalje. Ohranjeno je preko 90% slovenskih filmov.

Arhiv po stanju ob koncu leta 2004 hrani 1809 arhivskih fondov in zbirk od 9. stoletja do danes v skupnem obsegu preko 16.356 tekočih metrov gradiva na papirju, 5.651 naslovov filmov, 909 video naslovov (1214 kosov), 3.745 mikrofilmskih kolutov, 8.311 mikrofišev in 26 kaset mikrofišev, 157.859 fotografij, 591 kosov nosilcev zvoka in 21.903 kosov zapisov na ostalih noilcih ter druge vrste arhivskega gradiva (listine, diplome, katastre, karte, zemljevide, kasete, diskete… .) Vse arhivsko gradivo je hranjeno na skupno 24.980 dolžinskih metrih arhivskih polic, v 187 predalnikih, 158 kovinskih omarah, v 148 kartotečnih omarah… .