Skoči na vsebino

SLOVENSKI FILMSKI ARHIV PRI ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE

 

PODATKI O ZBIRKI FILMOV

 

Glavne dejavnosti Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije (SFA) so evidentiranje, pridobivanje, materialno varovanje, strokovna obdelava in uporaba slovenskega filmskega arhivskega gradiva v skladu s področno zakonodajo.
 
Ustanovitev in zgodovina
 
SFA je s skoraj petdesetletno tradicijo eden izmed najstarejših filmskih arhivov v srednjeevropskem prostoru ter drugi najstarejši filmski arhiv v nekdanji Jugoslaviji, takoj za Jugoslovansko kinoteko. Ustanovljen je bil leta 1968 pri takratnem Arhivu Slovenije z nalogo zbiranja in varovanja slovenskega filmskega arhivskega gradiva na podlagi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (Uradni list SRS 24/66), ki je določal, da je film arhivsko gradivo. To svojo nalogo SFA opravlja vse do danes za celoten slovenski kulturni prostor.
V času svojega obstoja je zbral večino slovenske filmske dediščine, ki so jo posneli slovenski avtorji in producenti. Najstarejši film v Zbirki filmov (SI AS 1086) so prvi slovenski filmski zapisi dr. Karola Grossmanna, začetnika slovenske kinematografije. Po letu 1990 so nam zaupali v hrambo in varstvo filme tudi muzeji, arhivi, izobraževalne ustanove, podjetja in gospodarske družbe, razna ministrstva ter zasebni ustvarjalci in zbiratelji. To so storili zaradi zaupanja v SFA, strokovnega dela, izvajanja materialnega varstva ob upoštevanju mednarodnih standardov. Slovenci smo po zaslugi sorazmerno zgodnje ustanovitve SFA eden izmed redkih narodov, ki jim je uspelo zbrati in ohraniti večino slovenske filmske dediščine.
 
Veljavna zakonodaja
 
Po Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Uradni list RS, št. 30/2006, 24/2014 - Odl. US in 51/2014)) so producenti, ki so posneli film s pomočjo javnih sredstev, dolžni takoj po izdelavi filma izročati filmsko arhivsko gradivo Arhivu Republike Slovenije. Filmsko arhivsko gradivo je zmontiran originalni slikovni in tonski negativ filma, posnet na filmskem traku, ter filmi, posneti na analognih in digitalnih nosilcih, ki jih izdelajo slovenski producenti, oziroma so izdelani v koprodukciji slovenskih in tujih koproducentov v Republiki Sloveniji. Poleg tega SFA zbira tudi filme, ki po naši presoji sodijo v arhivsko zbirko in jih ni sofinancirala država oziroma Slovenski filmski center, javna agencija.
 
Urejanje filmskega arhivskega gradiva
 
Filmi so vpisani v evidenci fondov in zbirk z naslovom, kratko vsebino, ustvarjalci in tehničnimi podatki (dolžina v metrih in minutah, format traku, ton, barva, število kopij, materialno stanje kopij, datum izročitve, ime izročitelja, povezava z  prevzemno knjigo, letom produkcije). V to evidenco je bilo do konca leta 2016 vpisanih 11.577 naslovov filmov na 37.605 filmskih kolutih in v drugih elektronskih oblikah in formatih.
Arhiv Republike Slovenije je do sedaj izdal osem inventarjev v knjižni obliki, v katerih je popisanih 3770 filmov, opremljenih z znanstvenim aparatom: s krajevnim kazalom, kazalom pravnih oseb, osebnim kazalom, kazalom ustvarjalcev filma in kazalom stvarnih gesel, vsega skupaj preko 50.000 gesel. SFA vodi tudi evidenco filmov, ki so jih o Sloveniji in Slovencih snemala tuja filmska podjetja.
SFA skrbi tudi za zbirko videokaset in zbirko zvočnih zapisov, poleg tega je  skrbnik fondov spisovnega arhivskega gradiva (scenariji, snemalne knjige in drugo gradivo, povezano s produkcijo posameznega filma) in obsežnih zbirk fotografij in diapozitivov.

Materialno varstvo
 
Filmsko arhivsko gradivo se hrani v klimatiziranih filmskih skladiščih na Poljanski (Kapusovi) v Ljubljani, ki so bila adaptirana v skladu s priporočenimi standardi v letu 2015. Zaradi nevarnosti, ki ga predstavlja gorljivi nitratni trak, je arhiv za to vrsto filmskega arhivskega gradiva poskrbel za posebno dislocirano skladišče v Borovcu na Kočevskem.
 
Uporaba filmskega arhivskega gradiva
 
Do podatkov o gradivu lahko uporabniki različnih profilov dostopajo preko inventarjev kot  tudi preko spletnega iskalnika.
V novejšem času se povečuje uporaba filmskega arhivskega gradiva za domače in tuje televizijske oddaje kot tudi za ustvarjanje novih avtorskih del na področju avdiovizualne produkcije. V muzejih in sorodnih inštitucijah pa so avdiovizualne ponazoritve skoraj nepogrešljiv sklop razstavnih projektov.
SFA še nima lastne projekcijske dvorane, zato prireja redne filmske predstavitve, Večere SFA, v dvorani Slovenske kinoteke v Ljubljani ter po dogovoru drugod po Sloveniji in tujini.
Vsako leto v decembru že dve desetletji pripravljamo prireditev z naslovom Ob letu osorej, kjer so predstavljena manj znana dela posameznih filmskih ustvarjalcev, od snemalcev, režiserjev, do inovatorjev filmske tehnike, različni žanri in koprodukcije. Prireditev je namenjena srečanju s filmskimi ustvarjalci različnih generacij.

 

Dogodki SFA

 

Mednarodno sodelovanje
 
SFA je član FIAF (Mednarodnega združenja filmskih arhivov) in ustanovni član ACE (Evropsko združenje filmskih arhivov). Leta 1993, na kongresu FIAF v Stockholmu, je SFA postal začasni član, polnopraven član pa leta1999 na kongresu v Madridu. Polnopravno članstvo v FIAF pomeni mednarodno priznanje za strokovno delo, predvsem pri varstvu slovenskega filmskega arhivskega gradiva. Posledica članstva v FIAF je boljše sodelovanje, ne samo pri izmenjavi podatkov o filmih, pač pa tudi pridobivanje filmov pomembnih za slovensko zgodovino.
Ob stoletnici slovenskega filma 2005 sta SFA in Slovenska kinoteka organizirala 61. kongres FIAF v Ljubljani. Prav kongres je bila osrednja mednarodna filmska prireditev ob stoletnici slovenskega filma. Ob tem je SFA digitaliziral in restavriral prve slovenske filmske zapise dr. Karola Grossmanna, kar predstavlja prvo digitalizacijo in restavracijo slovenske filmske dediščine.

 
Kdo smo?
 
V SFA je zaradi narave dela pri filmu poudarek na skupinskem delu in delovna področja se med seboj precej prepletajo. Strokovni in tehnični delavci se izobražujejo tako doma in v tujini (filmski arhivi, laboratoriji, FIAF Summer School), spremljajo novosti s področja varstva in zaščite filmskega gradiva s pomočjo nove digitalne tehnike. Strokovni delavci SFA so hkrati tudi raziskovalci slovenskega filma.
 
Za filmsko arhivsko gradivo skrbi šest delavcev. Naša osnovna področja so:

Aleksander Blaznik (tel. 01 2414227), aleksander.blaznik(at)gov.si, tehnični pregled in opremljanje filmov ter vpis tehničnih podatkov v evidenco fondov in zbirk.
Roman Marinko (tel. 01 2414228), roman.marinko(at)gov.si, tehnični pregled filmov pred in po uporabi filmskega arhivskega gradiva ter prenos iz analognih na digitalne nosilce.
Marta Rau Selič (tel. 01 2414226), marta.rau(at)gov.si, uporaba filmskega arhivskega gradiva.
Vladimir Sunčič (tel. 01 2414293), vladimir.suncic(at)gov.si, strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva in mednarodne povezave.
Mag. Tatjana Rezec Stibilj (tel. 01 2414213), tatjana.stibilj(at)gov.si, strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva ter prevzemanje in urejanje spisovnega gradiva javnopravnih oseb in zasebnikov s filmskega področja.
Mag. Alojzij Teršan (tel. 01 2414229), alojzij.tersan(at)gov.si, prevzemi in strokovna obdelava filmskega arhivskega gradiva ter vodenje SFA.
 

Publikacije
 
Inventarji:
Ivan Nemanič, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 1998
Ivan Nemanič, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2002
Tatjana Rezec Stibilj, Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2000
Tatjana Rezec Stibilj, Vladimir Sunčič, Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2002
Lojz Tršan, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2009
Vladimir Sunčič, Filmsko gradivo Slovenskega filmskega arhiva pri Arhivu Republike Slovenije, Ljubljana 2015

Monografske publikacije
Ivan Nemanič, Filmi Metoda in Milke Badjura 1926 –96, Ljubljana 1994
Ivan Nemanič, Filmski zapiski Božidarja Jakca 1929 – 55, Ljubljana 2005
Lojz Tršan, Slovenski film in njegovo varovanje, Ljubljana 1998
Tatjana Rezec Stibilj, Slovenski dokumentarni film 1945 – 1958, Ljubljana 2005
 
Katalogi razstav:
Ivan Nemanič, Alja Ljubič, Filmski obzornik zrcalo časa 1946–1951, Ljubljana 1991
Ivan Nemanič, Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926–1969, Ljubljana 1995
 
Videopublikacija:
Slovenski turistični film, Ljubljana 2008