Skoči na vsebino

DOSTOPNOST ARHIVSKEGA GRADIVA

  • Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih dostopno za uporabo, razen za gradivo, ki ima zakonsko določene omejitve uporabe (roke nedostopnosti).
  • Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, ki vsebuje tajne podatke po zakonu, ki ureja tajne podatke, ali davčne skrivnosti in katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko povzročilo škodljive posledice za varnost države in drugih oseb ali za njihove pravne interese, postane dostopno za uporabo praviloma 40 let po nastanku, če je s strani izročitelja označeno kot nedostopno v skladu s 40. členom tega zakona.
  • Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, ki vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na:

      • zdravstveno stanje,
      • spolno življenje,
      • žrtev kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zakonsko zvezo, družino in otroke,
      • storilca kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, 
      • versko prepričanje in
      • etnično pripadnost

postane dostopno za javno uporabo 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.

 

  • Roke nedostopnosti je možno skrajšati, če javni ali znanstveni interesi prevladujejo nad interesi, ki jih je treba varovati zlasti glede varstva osebnega in družinskega življenja posameznikov. Na zahtevo javnopravne osebe, ki je izročila javno arhivsko gradivo, se roki lahko izjemoma podaljšajo, vendar ne za več kot 10 let.
  • Omejitve dostopnosti arhivskega gradiva z osebnimi podatki ne veljajo za posameznike, na katere se podatki nanašajo, in za njihove pooblaščence, za zakonite zastopnike in dediče, za državne organe, parlamentarne preiskovalne komisije, organe samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilce javnih pooblastil, ki dokumente potrebujejo za svoje delo oziroma jih osebe potrebujejo za uveljavitev svoji pravic.
  • Zasebno arhivsko gradivo se v arhivih uporablja v skladu z zakonodajo ter pravnimi akti, na podlagi katerih je arhiv prevzel zasebno arhivsko gradivo (pogodba o izročitvi in prevzemu).
  • V primeru, da je zasebno arhivsko gradivo dostopno pod določenimi pogoji, mora uporabnik od izročitelja sam priskrbeti dovoljenje za uporabo in urediti morebitne avtorske obveznosti (moralne in materialne avtorske pravice).
  • Pravne in fizične osebe, ki izročajo arhivsko gradivo arhivu, morajo v izročitvenih zapisnikih oziroma v pogodbah o izročitvi označiti vrste in roke nedostopnosti.

 

Varstvo arhivskega gradiva je v Sloveniji urejeno z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (Ur. l. RS, št. 30/06, 24/14 – Odl. US in 51/14), Zakonom o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (Ur. l. RS, št. 85/2016)  ter Uredbo o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva (Ur. l. RS, št. 86/06), ki predstavljajo pravno podlago za varstvo arhivskega gradiva kot kulturnega spomenika ter urejata tudi varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva v elektronski obliki, tako v javnem kot zasebnem sektorju.